Poslanci SDS in SNS vložili zahtevo za referendum o zakonu o izbrisanih

Branko Grims (SDS) in Zmago Jelinčič (SNS). (Foto: Bojan Velikonja)

Pod zahtevo za razpis referenduma se je podpisalo skupaj 31 poslancev omenjenih strank, predlagano referendumsko vprašanje pa se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. marca 2010?"

Kot je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala tik po vložitvi referendumske zahteve, povedal poslanec SDS Grims, je trditev vlade, da sprejeti zakon ne bo imel finančnih posledic, smešna. Spomnil je, da je bilo ob izdaji manj kot 4000 začasnih odločb za časa notranjega ministra Rada Bohinca v proračunu v ta namen zagotovljenih več kot 30 milijonov evrov. Poleg tega bodo davkoplačevalce po njegovem precej stali že sami postopki na sodiščih in to ne glede na morebitne izplačane odškodnine. Upravičenci bi poleg tega utegnili zahtevati poleg običajnih pokojnin tudi druge pravice za nazaj kot npr. "Jazbinškova" stanovanja in uveljavljanje razlik med določenimi pravicami, kot so pokojnine.

Sporna je po njegovem tudi nejasnost zakona, ki dopušča izjemno veliko prostora za diskrecijo upravnega organa, pristojnega za izdajanje odločb. Bistvena novost je ta, da so pri naštevanju pogojev, ki jih je moral izpolnjevati prosilec (da so ga s Slovenijo vezale ekonomske, socialne, sorodstvene in različne druge vezi) veznik spremenili v "ali". S tem pa se, meni Grims, odpira "zelo širok prostor". Prav tako ni v noveli dovolj preciziran pojem neprekinjenega stalnega prebivanja. Iz sprejetega zakona je zato po Grimsovih besedah "očitno, da bo v določenih primerih zanesljivo prišlo do primerov, ko se za čisto celotno obdobje sploh ne bo ugotavljalo dejanskega stalnega prebivanja".

Vprašanje vrednot, ki jih zakon prinaša

Poslanec SDS vidi posebno spornost zakona še v vprašanju vrednot, ki jih prinaša. Zaradi raztegljivih formulacij in možnosti uveljavljanja pravic po tem zakonu s strani agresorjev se bo namreč po Grimsovih napovedih zgodilo, da bo posameznik, ki si je pravočasno uredil status in imel pozitiven odnos do Slovenije diskriminiran v odnosu do nekoga, ki je Slovenijo morebiti celo napadel z orožjem in "bo sedaj za to svoje delo nagrajen".

Zakon tako pomeni "razprodajo temeljnih vrednot, na katerih je ustanovljena država Slovenija" in grobo žalitev vseh, ki so gradili samostojno Slovenijo, meni Grims.

Poslanec največje opozicijske stranke zaradi naštetega ocenjuje, da gre pri zakonu za "politično kupovanje glasov" in "vrednostno izhodišče, ki odstopa od uveljavljenih načel", saj so bile vse odškodnine doslej močno omejene. Kot je spomnil, tega, da bi bilo treba agresorjem priznati karkoli za nazaj, ni odločilo ustavno sodišče, pač pa "gre za očitno uveljavljanje suverene politične odločitve vladajoče koalicije, ki zanjo torej sprejema tudi polno odgovornost".

Državni svetniki zavrnili predlog veta na novelo zakona o izbrisanih

Državni svet je v nadaljevanju današnje izredne seje s 15 glasovi za in 16 glasovi proti zavrnil predlog veta na novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji. Državni zbor jo je sprejel v ponedeljek, predlagatelji veta pa so med drugim opozarjali na morebitne finančne posledice sprejema novele.

Svetnik Alojz Kovšca je v imenu predlagateljev veta med drugim povedal, da bi moral državni zbor o omenjeni noveli odločati po rednem in ne po skrajšanem postopku. Opozoril je tudi, da je v zakonu navedeno, da ne bo predstavljal finančnih posledic, kar pa po njegovem ne drži, saj bodo odločbe predstavljale podlago za odškodnine.

Ob tem je še poudaril, da se je skozi leta povečalo tudi število t. i. izbrisanih, in sicer s 18.305 na 25.671, pri čemer pa po njegovih besedah ni zagotovila, da to število ne bo še naraslo. Prav tako pričakuje, da se bo glede na socialne razmere povečalo tudi število odškodninskih zahtevkov.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič je v odgovoru poudaril, da nikomur nič ne podarjajo, pač pa ljudem zgolj odpirajo možnost, da se jim vrne, kar jim je bilo protipravno odvzeto. S tem zakonom se sodni postopki ne odpirajo, nihče pa po besedah Klemenčiča ne more ljudem preprečiti, da bi vlagali tožbe. Poudaril je tudi, da zakon v celoti izključuje možnost pridobitve statusa obsojenim osebam ali osebam v kazenskih postopkih.

V razpravi je predsednik državnega sveta Blaž Kavčič med drugim dejal, da nihče nima pravice nekomu odvzeti stalnega bivališča ali ga izbrisati iz registra stalnih prebivalcev. To je civilizacijska norma in sprejem tega zakona je kriterij, da Slovenija pripada civiliziranim državam, je menil Kavčič ter napovedal, da veta ne bo podprl.

Enako sta se odločila tudi svetnika Andrej Rus in Anton Peršak. Prvi je poudaril, da pri vprašanjih človekovih pravic ne da razpravljati o tem, ali se nekaj splača ali ne. Po besedah Peršaka pa mora država, kadar je v dilemi, ravnati v korist prizadetih. Da veta ne bo podprl, je napovedal tudi svetnik Branimir Štrukelj.

Drugače sta menila svetnika Rastislav Reven in Jože Korže, ki sta veto podprla. Strinjala sta se, da si tisti, ki so bili dejansko prizadeti, zaslužijo tudi odškodnino, menita pa, da bi bilo te ljudi treba obravnavati individualno. Cvetko Zupančič pa je opozoril na možnost, da je število odškodninskih zahtevkov tako nizko le zaradi tega, ker drugi še čakajo na sprejem zakona.

Erjavec: Zakon pomeni realizacijo ustavne odločbe

Pri zakonu o izbrisanih gre za to, da je treba realizirati ustavno odločbo, je za STA povedal predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. V stranki so zato zakon tudi podprli, kakšna bo usoda referenduma, pa bo jasno v postopku, pravi Erjavec.

"Kakšna bo usoda referenduma, bomo videli v samem postopku. Zaenkrat je preuranjeno kar koli komentirati," je o zahtevi po razpisu referenduma menil Erjavec.

LDS: Zahteva po razpisu referenduma "nedostojna demokratične Slovenije"

Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih je po mnenju stranke LDS "nedostojna demokratične Slovenije". "Da si opozicijski SNS in SDS demokracijo razlagata po svoje, nas ne preseneča, da pa si na sebi lasten način razlagata odločbe najvišjega sodnega organa v državi, pa presega meje dopustnega," so zapisali.

Sprejeti zakon namreč po njihovi oceni celovito ureja perečo problematiko in status izbrisanih. "Z zakonom zapiramo področje, ki je bilo predolgo predmet političnih špekulacij, sejanja populizma in pritlehnega politikantstva," pišejo v sporočilu za javnost.

Zahteve opozicije po zakonodajnem referendumu o tem vprašanju so tako po mnenju LDS "neutemeljene, neprimerne in obsojanja vredne". Zato ostro zavračajo pobudo opozicijskih strank, hkrati pa pozdravljajo odločitev državnega sveta, ki je zavrnil veto na sprejeti zakon o izbrisanih.

Za SLS izbrisani trenutno niso najpomembnejše vprašanje

V SLS svojih podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o izbrisanih niso prispevali, ker menijo, da je v tem trenutku mnogo pomembnih vprašanj, ki jih je treba reševati, in ne vse pozornosti namenjati tej temi, je za STA dejal vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik.

"To je bil razlog, ne pa kakršno koli strinjanje s temi zadevami," je poudaril Presečnik in spomnil, da so noveli zakona ves čas nasprotovali in so se tudi sami ves čas zavzemali za ustavni zakon.

Tudi v SD bi o referendumskem vprašanju povprašali ustavno sodišče

Socialni demokrati so prepričani, da so pri sprejemanju odločitev glede vračanja pravic izbrisanim v celoti upoštevali odločitve ustavnega sodišča. Nad potezo opozicije niso presenečeni in soglašajo, da se za mnenje o možnem referendumskem vprašanju vpraša ustavno sodišče, so sporočili s službe SD za odnose z javnostmi.

Zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so jo danes v postopek vložili poslanci SDS in SNS, zaenkrat še niso videli, jih pa poteza opozicije ne preseneča.

Soglašajo pa, da se za mnenje o možnem referendumskem vprašanju vpraša ustavno sodišče. Kot so zapisali, so prepričani, da bodo pravice izbrisanim končno popravljene tudi zato, ker je to v skladu s pravnimi in demokratičnimi standardi Republike Slovenije.

Zalokar Oražem: Predlog referenduma o izbrisanih je nekorekten

Predlog za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih je "nekorekten, nepotreben in popolnoma nesmiseln," je za STA ocenila vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. Prav tako je Oražmova mnenja, da mora zakonitost referenduma preučiti ustavno sodišče.

"Gotovo bo potrebno, da zakonitost referenduma preuči ustavno sodišče," meni Cveta Zalokar Oražem. Izrazila pa je upanje, da bo šlo tokrat brez procesnih napak, ki so se pojavile v času priprav na referendum leta 2004.

Sicer pa Zalokar Oražmova meni, da se je javno mnenje že precej spremenilo od zadnjič, ko smo imeli priložnost o tem vprašanju odločati na referendumu. "Ljudje menijo, da je zadevo treba urediti in da je to madež iz preteklosti, ki ga je potrebno popraviti," ocenjuje vodja poslanske skupine Zares.

Klemenčič: Referendumu bomo nasprotovali pred ustavnim sodiščem

Vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je bila po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Gorana Klemenčiča pričakovana. Ker menijo, da na to temo ne more biti referenduma, mu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem, je napovedal.

"Bilo je absolutno in povsem pričakovano in bi me razočarali, če tega ne bi storili. Tako kot bi mi razočarali njih in vse ostale, če ne bi trdili - in menimo, da imamo prav -, da referenduma na to temo ne more biti," se je na vložitev referendumske zahteve odzval Klemenčič.

Kot je poudaril, referenduma o tem, da bi zanikali odločbo ustavnega sodišča, ne more biti. Na pomisleke o velikih finančnih posledicah novele pa je odvrnil, da nanje odgovarja tako kot že leto in pol, "da so to neumnosti". Pred letom in pol so govorili isto, v tem času se ni nič spremenilo, je dodal.

Klemenčiča sicer veseli, da državni svetniki na današnji seji veta na novelo niso izglasovali.