Ukrepi za Rome končno sprejeti

Jožek Horvat Muc (Foto: Matej Povše)

Program predvideva različne ukrepe, s katerimi želi država med drugim urediti bivanjske razmere Romov, povečati zaposlenost in izboljšati njihovo izobrazbeno strukturo ter zdravstveno varstvo in povečati osveščenost večinskega prebivalstva o njih. Šolski minister in predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti Igor Lukšič je posebej izpostavil ohranjanje in razvijanje identitete Romov, kamor sodijo kulturna, informativna in založniška dejavnost ter skrb za romski jezik. Program poleg ukrepov določa tudi nosilce in izvajalce teh ukrepov, med katerimi so posamezna ministrstva, javni zavodi in občine, določa pa tudi finančna sredstva, ki jih bo zagotavljala vlada iz svojega proračuna in nabora evropskih sredstev, predvsem evropskega socialnega sklada.

Ukrepe je treba tudi izvajati

Ali konkretneje: občine bodo romska naselja opredelile v svojih prostorskih aktih, kar bo omogočilo njihovo legalizacijo, šole bodo lahko zaposlile romske pomočnike, ki se marsikje že danes zelo dobro obnesejo, na voljo bodo sredstva za socialno podjetništvo, predvideno je tudi izobraževanje romskih svetnikov in aktivistov.

Ti in drugi ukrepi so sprejeti na podlagi analize stanja, ki kaže, da v Sloveniji po nekaterih podatkih biva celo 12.000 Romov, od tega jih večina živi v komunalno neurejenih in nelegalnih naseljih. Po eni od raziskav 80 odstotkov anketiranih Romov nima dokončane osnovne šole, več kot 90 odstotkov jih je brezposelnih, 45 odstotkov pa bi se jih vključilo v poklicno izobraževanje, le da pri tem vidijo precej ovir in težav. Pri Romih opažajo večjo pogostost kroničnih bolezni.

Sprejetje nacionalnega programa za Rome zahteva krovni romski zakon, do zdaj pa je bilo precej zavlačevanja predvsem zato, ker so pristojna ministrstva in druge službe le stežka našli denar za izvajanje ukrepov. Da se zamude ne bi ponavljale, bo urad za narodnosti, kot je nedavno dejal njegov direktor Stanko Baluh, uresničevanje programa spremljal in o njem enkrat letno poročal državnemu zboru. Medtem pa predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc opozarja, da samo sprejetje tega splošnega programa ni dovolj in da morajo nosilci ukrepov v skladu z zakonom najkasneje v šestih mesecih sprejeti podrobnejše izvedbene načrte, ki bodo dejansko pomenili uresničevanje napovedanih ukrepov.

Horvat Muc opozarja, da sta Svet romske skupnosti in vladna komisija obravnavala le prvi osnutek predloga programa, zato je treba ugotoviti tudi, ali se na vladi sprejeta različica bistveno razlikuje od tiste prve.

Treba je rešiti problem neizobraženosti

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš sprejetje programa pozdravlja, in upa, da bo zajel jedro težav romske skupnosti, ki izhaja iz velike neizobraženosti in brezposelnosti Romov. Kot pravi, navedeni ukrepi to omogočajo, zdaj jih bo treba le še izvajati.

Spet drugi so do ukrepov bolj kritični. V Regijski civilni iniciativi za reševanje romske problematike na Dolenjskem, ki jo vodi Silvo Mesojedec, so že ob predlogu programa dejali, da "dokončno opredeljuje romske rezervate", saj ohranja romska naselja.