Samuel Žbogar o pismu Dimitrija Rupla: Nesprejemljive "pisarije"

Samuel Žbogar (Foto: Luka Cjuha)

Ali bodo proti uradniku Ruplu, ki je zaradi svojih izjav v javnosti že prejel dva opomina, na MZZ sprejeli kakršen koli ukrep, Žbogar včeraj še ni vedel. Kot je dejal, pa je zaprosil za pravno mnenje, ali naj zoper Rupla sprožijo disciplinski postopek.

Tako Žbogar kot premier Borut Pahor sta po seji vlade poudarila, da ima seveda vsak pravico do lastnega prepričanja in pogleda na položaj v Sloveniji, problem pa nastane, če je to javni uslužbenec. Status javnega uslužbenca poleg koristi namreč prinaša tudi določene omejitve, ki so jasno opredeljene v zakonu o javnih uslužbencih, kodeksu njihovega ravnanja ter v zakonu o zunanjih zadevah. Žbogar je glede Ruplovega pisma sicer poudaril, da tudi naša veleposlaništva redno dobivajo "takšne pisarije oseb, ki napovedujejo apokaliptične dogodke v svojih državah", vendar pa jih običajno pospravijo v "okrogli fascikel pod mizo", ki ga ob koncu dneva odnese čistilka.

"Njegova stališča me ne motijo, težko pa je reči, da jih je napisal zvečer kot državljan, naslednji dan pa je šel v uradniško službo," je dejal premier Pahor, ki se je s svojim nekdanjim posebnim odposlancem razšel prav zato, ker ta "ni mogel diskretno opravljati svoje naloge". Nad odločitvijo SDS in Rupla, ki sta za svoje dnevnopolitične cilje sklenila instrumentalizirati celo ugled države, je razočaran predsednik države Danilo Türk. "Takšno ravnanje nekdanjega zunanjega ministra potrjuje pravilnost predsednikove ocene iz leta 2008, kako pomembno je zaupanje v ljudi, ki naj bi jih imenovali za veleposlanike," so zapisali v predsednikovem uradu. Kot je znano, predsednik države po zadnjih državnozborskih volitvah ni podpisal imenovanja Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju.

In prav na to je (med drugim) včeraj Rupel spomnil v novem pismu, v katerem je dodatno pojasnjeval pismo veleposlanikom. Ocene kritikov, da naj bi s pismom prizadel ugled domovine, so, tako meni Rupel, nesmiselne in neresnične, za državo, ki se sklicuje na svobodno izražanje in človekove pravice, pa tudi sramotne. Rupel tudi vztraja, da je ugled Slovenije v nevarnosti zaradi vse bolj razširjenega prepričanja, da po dvajsetih letih spet živimo "v času enoumja, apartheida in diskriminacije na ideološki podlagi".