Objavljamo Zalarjevo pismo Pahorju, v katerem ga obvešča, da je Brezigarjeva ravnala protiustavno in nezakonito

Prva tožilka Barbara Brezigar in minister Aleš Zalar ob lanskem obisku finske pravosodne ministrice, ko so napetosti med njima prvič izbruhnile. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

Z zlorabo represivnega aparata v okviru specializiranega oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, je povzročila odstop vodje tega oddelka, gospe Branke Zobec Hrastar. Zaradi takega ravnanja generalne državne tožilke obstaja resna nevarnost, da bo Branka Zobec Hrastar prenehala opravljati tudi vlogo skupne preiskovalne skupine za preiskavo spornih nakupov osemkolesnikov (zadeva Patria)." To je prvi odstavek dopisa ministra Zalarja Pahorju, dopis pa smo pridobili na podlagi zaprosila pravosodnemu ministrstvu.

Ugotovitve ministra Zalarja na račun prve tožilke Brezigarjeve so izredno hude in lahko pomenijo začetek postopka za razrešitev šefice tožilstva iz razloga neprimernosti za opravljanje vodstvene funkcije, kot je to predvideno v 41. členu zakona o državnem tožilstvu. Zalar je svoje ugotovitve utemeljil s pisno odstopno izjavo tožilke Branke Zobec Hrastar, pojasnila v zvezi s tem je želel preveriti tudi pri Brezigarjevi, ki pa mu je sporočila, da pojasnil ne bo dajala. Kot je znano, se je v torek Brezigarjeva na lastno pobudo sestala s premierjem Borutom Pahorjem. Kot smo že poročali, je tožilka Zobec-Hrastarjeva v odstopni izjavi navedla, da je Brezigarjeva "brez moje vednosti dne 12. februarja in tudi dne 17. februarja policistu specializiranega oddelka po telefonu dajala ustna navodila, zaradi katerih kaznivih dejanj naj se vodi preiskovanje, in mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave."

Zalarjevo pismo predsedniku vlade Pahorju

Zalar v svojem pismu Pahorju navaja, da "takšno ravnanje predstavlja kršitev prvega odstavka 135. člena ustave, 10. člena zakona o državnem tožilstvu in 158.a člena zakona o kazenskem postopku ter pomeni očitno prekoračitev zakonskih pooblastil 64. člena zakona o državnem tožilstvu." Zalar pravi, da ima generalna tožilka sicer določeno pristojnost dajanja navodil za ravnanje tožilcev, vendar je ta pristojnost strogo omejena, navodila morajo biti splošna in se torej ne morajo nanašati zgolj na eno zadevo, morajo pa biti tudi pisna in pred izdajo obravnavana na sestanku z okrožnimi in višjimi državnimi tožilci. "Neposredno vmešavanje v konkretno zadevo, ki jo obravnavajo tožilci specializiranega oddelka /.../ je v izrazitem nasprotju tako z načeli zakonitosti in preglednosti poslovanja kot tudi z načelom samostojnosti državnega tožilca," pravi Zalar, ki dodaja, da se nihče, še zlasti pa nosilec državne oblasti, ne sme postaviti nad ustavo in zakon in ne sme biti neodgovoren za svoje protipravno ravnanje ali opustitev.

"Na tem stojimo ali pademo kot voditelji naše države," zaključuje Zalar, ki pričakuje, da se Pahor z njim strinja v razumevanju varovanja ustavnosti in zakonitosti. Minister bo predlagal razširitev dnevnega reda današnje seje vlade z informacijo o odstopu tožilke Branke Zobec Hrastar in pričakuje, da bo zadevo vlada obravnavala. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar včeraj na naša vprašanja, kaj meni o ugotovitvah ministra Zalarja, ni odgovorila.

Borut Pahor o (ne)podpori Brezigarjevi:

"Moja naloga je, pri tej odločitvi in pri drugih, da ravnam v skladu z ustavo, zakonom in po svoji vesti. S svojimi odločitvami moram krepiti zaupanje državljanov v institucije pravne države. Ne želim, da se odločamo za gospo Brezigar