Ob naravnih nesrečah učinkovita le prva pomoč

(Foto: Luka Cjuha)

Potem pa se stvari praviloma zapletejo in interventni ukrepi so manj učinkoviti, predvsem pa ne pomagajo vsem ljudem enako. Še manj pa so učinkoviti programi odprave posledic nesreč, ki so večinoma sprejeti celo leto dni po nesreči ali še kasneje.

Revizorji računskega sodišča so pregledali ukrepanje okoljskega ministrstva, uprave za zaščito in reševanje, pet občin ter Rdečega križa in Slovenske Karitas ob petih neurjih, ki so leta 2007 in 2008 zajela večji ali manjši del Slovenije. Med drugim so ugotovili, da so bili oškodovani prebivalci zelo različno obravnavani. Najprej je država zelo različno razdeljevala proračunska sredstva občinam. Na primer Bistrici ob Sotli so, ko jo je prizadelo neurje, nakazali dobrih 36 odstotkov ocenjene škode v občini, občina Šempeter -Vrtojba pa je dobila od države le 1,4 odstotka ocenjene škode. Naprej so tudi občine pomoč občanom podeljevale po vsaka svojem sistemu in svojih merilih. Ponekod je o tem odločal župan, drugje posebne komisije. Občina Destrnik se je odločila, da bo vsakemu oškodovanemu občanu povrnili 40 odstotkov nastale škode, pri čemer bo najmanjši znesek 20 in največji 2000 evrov. Po drugi strani je občina Šempeter - Vrtojba vsakemu oškodovanemu občanu namenila 1200 evrov, ne glede na obseg škode, ki jo je utrpel.

Prav tako država marsikdaj ni preverjala, oziroma ni imela popolnih podatkov o tem, ali so oškodovanci dobili sredstva za odpravo škode še iz kakšnih drugih virov, na primer, ali so imeli premoženje zavarovano ali ne (niti tam, kjer je celo država subvencionirala zavarovalne premije), ali so dobili pomoč humanitarnih organizacij, ali jim je morda pomagal tudi center za socialno delo, ali jim je davčna uprava odpisala obveznost plačila dohodnine, ali so morda dobili ugodno posojilo Eko sklada in podobno. Največkrat so takšna preverjanja temeljila na izjavah ljudi, ponekod pa tega sploh niso preverjali. Tako so lahko iznajdljivejši dobili celo več denarja, kot so imeli škode. Tudi prijave škod so po občinah potekale različno - spomnimo, da so na primer nekatere občine pridno popisale vso škodo tudi na pomožnih objektih, celo garažah, drvarnicah in pasjih utah, medtem ko so druge popisovale škodo bolj realno in dobile manj denarja od države.

Računsko sodišče tako priporoča vladi, naj preveri, ali je sistem, ki obstaja, smiseln, javnofinančno vzdržen in ali omogoča enakopravno obravnavo vseh državljanov, ne glede na to, kje živijo. Predpisi bi morali določati sistem in merila podeljevanja pomoči, ki bi omogočala, da bi država lahko hitro pomagala ljudem, hkrati pa, da bi lahko vsak že vnaprej vedel, kolikšno pomoč lahko od države pričakuje neodvisno od vsakokratne vlade in občinske oblasti, opozarja prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel. Vrhovni državni revizor Miro Kranjc pa je dejal, da bi bilo smiselno premisliti tudi o tem, da bi država raje sofinancirala zavarovalne premije za stanovanjske objekte, tako kot to počne na področju kmetijstva. Vendar, opozarja Vesel, v nekaterih primerih, kot je bila povodenj v Železnikih, ti instrumenti verjetno prav tako ne bi bili učinkoviti.

Sanacija uspešna, varni še dolgo ne bodo

V Železnikih, ki so jih katastrofalne poplave pred dvema letoma in pol najbolj prizadele, jih danes najbolj skrbi, kdaj in kako jim bo država zagotovila poplavno varnost. Eno je namreč skrb za sanacijo posledic poplav, za kar sta občina in država doslej kar dobro poskrbeli, drugo pa skrb za to, da takih poplav ne bi več bilo.

Župan Mihael Prevc je prepričan, da postopki priprave državnega prostorskega načrta za zagotovitev poplavne varnosti in obvoznice mimo Železnikov potekajo prepočasi. Država namreč koleba med več različicami, prav vse stanejo ogromno denarja in kar je najhuje - ogromno časa. Glede na obljube bi morali najboljšo različico izbrati že konec lanskega leta, na pristojnem ministrstvu obljubljajo, da bodo zaključke občanom predstavili aprila, a gre šele za izbor najboljših rešitev, kje so potem šele načrti, dokumenti, dovoljenja, denar in sama gradnja. "Ta projekt bo treba razčleniti na dva dela. Že znižanje Dermotovega jezu, za kar prosimo že desetletje, bi precej izboljšalo varnost Železnikov. Žal je gradnja zadrževalnikov, obvoznih cest in drugega zaradi zahtevne in drage gradnje za zdaj utopija," je realen Mihael Prevc.

Po drugi strani pa vsaj sanacija poteka zelo dobro. Lani jim je država sicer prepolovila obljubljena sredstva, a so uspeli sanirati plaz v Smolevi. Letos naj bi dobili še dva milijona evrov. "Glavne stvari, kot so vodovod, ceste, kanalizacija, plazovi in podobno, so urejene," je potrdil Mihael Prevc.