Vladne stranke se strinjajo: Odstop kmetijskega ministra je utrdil koalicijo

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem odstop Pogačnika vidi kot odgovorno in načelno dejanje. Poslanec LDS Tone Anderlič obžaluje, da je do konca Pogačnikovega dela na ministrstvu prišlo na tak način, saj ni mogel do konca speljati niti svojega zagovora v parlamentu glede očitkov iz interpelacije. Poslanec SD Dušan Kumer pa meni, da bi bilo dobro da bi Pogačnik odstopil že prej - ne glede na krivdo je bil namreč pritisk javnosti nevzdržen.

V nobeni od koalicijskih strank pa v odhodu Pogačnika ne vidijo poglabljanja krize v koaliciji. "To je prej korak k utrditvi koalicije. Če bi prišlo do obravnave interpelacije proti Pogačniku, bi imeli bistveno več težav, saj smo imeli tako znotraj posameznih strank kot znotraj koalicije kar precej različnih mnenj v zvezi z (ne)podporo Pogačniku," meni Zalokar-Oražmova. Da posamezni pretresi ne bodo vplivali na trdnost koalicije in njeno odločenost pri izvajanju programa, je prepričan tudi Anderlič.

Na navedbe SDS, da so preiskave očitno pomešale sume dejanskih kaznivih dejanj s politično motivacijo interpelirane ministrice Katarine Kresal, pa poslanec LDS odgovarja, da pri stvareh, ki imajo pomen kriminalnih dejanj, pozornosti ni mogoče takoj usmeriti na kakršne koli politične zarote in dogovore. Pomisleke o vračanju udarca Katarine Kresal je mogoče slišati tudi v vrstah SD, vendar je Dušan Kumer prepričan, da organi opravljajo svoje delo. "Ko enkrat vstopimo v prostore parlamenta in prostore vlade, smo vsi enaki pred zakonom."

Zato se zdi Zalokar-Oražmovi prav, da bi o čem podobnem, kot je storil Pogačnik - torej o odstopu - razmišljala tudi oba poslanca, vpletena v afero podkupovanja. A očitno prvak SNS Zmago Jelinčič ne razmišlja tako. Kot poudarja, s Pogačnikom nista prekupčevala s poslanskimi glasovi, priznava pa, da sta se pogovarjala o podpori pri interpelaciji in o zemljiščih za gradnjo letalskega muzeja. V parlamentu se o tem, kdo bo koga podprl, kateri zakon bo podprl, razpravlja znotraj poslanskih skupin in z ministri, premierjem,...

Kljub temu, da je iz odredbe o hišni preiskavi pri Jelinčiču jasno razvidno, da sta se šla s Pogačnikom vezano trgovino, Jelinčič pravi: "Če je to prekupčevanje s poslanskimi glasovi, potem bi morali zaradi predvolilnih obljub zapreti vse župane v Sloveniji." In pa: "Obljubim lahko kar koli, saj sem politik."

Prvak SNS tudi odločno zanika, da bi bila SNS podkupljiva stranka. Poslanca Srečka Prijatelja pa čakajo sankcije - Jelinčič pri tem napoveduje tako izključitev iz stranke kot tudi poslanske skupine.

Se pa že pojavljajo ugibanja, ali se bo Jelinčiču tudi tokrat uspelo izmuzniti kazni. A kot poudarja predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, je odredba o hišni preiskavi konkretna in temeljita, "tako konkretne že dolgo nisem videl". V odredbo o hišni preiskavi se ne pišejo vsi dokazi, ampak tisti, ki zadoščajo za utemeljitev izdaje odredbe. Če je v odredbi zapisano, da je kdo nekaj obljubil ali ponudil v zameno za določeno stvar, je zadeva jasna, opozarja Kos. Ostaja pa vprašanje, kako bodo potekali nadaljnji postopki.

V opozicijskih SDS in SLS kljub po njihovem mnenju zapoznelem odstopu Pogačnika še vedno pričakujejo odgovore na ključna vprašanja iz interpelacije - kot poudarja prvak SLS Radovan Žerjav, želijo, da se razčistijo vse okoliščine v primeru vrnitve bulmastifov Baričeviču. V SDS ocenjujejo, da je z odstopom ministra svoj namen delno dosegla Katarina Kresal, a bo razprava o politično-klientelističnih povezavah, ki so se pokazale ob aferi Baričevič, zdaj strnjena ob interpelaciji zoper notranjo ministrico. Medtem ko pri aretaciji poslanca SNS Srečka Prijatelja verjetno obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, je ta utemeljenost očitno precej šepava pri nekaterih ostalih akterjih, poudarjajo v SDS. Pri tem pa ne pojasnjujejo, ali s tem mislijo na bivšega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, ki je član stranke.

Stopnja tolerance do korupcije je v politiki še vedno visoka

Doktor Slavko Kurdija s Centra za raziskovanje javnega mnenja, kjer vsako leto izvedejo raziskavo o percepciji korupcije, opozarja, da je občutljivost do korupcije v Sloveniji izrazita in vidno narašča. Vendar pa je v politiki stopnja tolerance do korupcije še vedno visoka. Pri tem navaja nemškega aforista, ki pravi, da si večina politikov želi manj korupcije ali vsaj boljšo možnost udeležbe pri koruptivnih dejanjih. Ljudje, ki v medijih tako rekoč dnevno lahko berejo o korupciji, so vedno bolj slabe volje in kritični do teh pojavov. Klima nezaupanja je velika. Koliko je korupcija v resnici prisotna, ni popolnoma jasno: v raziskavi je približno štiri odstotke sodelujočih odgovorilo, da so bili priča korupciji. Morda korupcije ni nič več, kot je je bilo včasih, vendar je družba do nje bolj občutljiva, mediji o tem več poročajo. Najbolj ljudje pogrešajo to, da afere, ki odmevajo v medijih, ne dobijo epiloga: nobena od odmevnih zgodb še nima konca, zato ljudje ne zaupajo v organe pregona. Več raziskav kaže, da ljudje ne zaupajo v politiko, problem pa je, da imajo izjemno nizko zaupanje tudi v sodišča. Tudi v razvitih demokracijah je zaupanje v politiko nizko, vendar pa ljudje zaupajo v sodišča, poudarja doktor Kurdija. "Zelo me skrbi, da se je Slovenija izoblikovala v družbo, katere sestavni del je korupcija," pa opozarja doktor Urban Vehovar s Fakultete za uporabne družbene študije. To je po njegovem rezultat specifičnega razvoja zadnjih dvajsetih let, ko so se politične in gospodarske oligarhije "odpele" od pravne osnove in jih nihče več ne nadzira, razen da nadzirajo sami sebe. Korupcija pa sama po sebi ne ogroža demokracije - ogrožajo jo elite, ki se dvignejo nad zakon. "Ko imate take elite, ni več pravne države, in ko pride tako daleč, ni več demokracije," pravi Vehovar. Razmere v Sloveniji so, tako Vehovar, danes še slabše kot v začetku leta 2001, ko je Boštjan Penko, takratni predstojnik urada za preprečevanje korupcije, dejal, da v Sloveniji potrebujemo akcijo čiste roke.