Delavci kočevske Prenove izmučeni ostajajo pred vrati ministrstva

Osem lačnih in prezeblih delavcev kočevske Prenove, ki že deset dni gladovno stavkajo, se je včeraj pripeljalo pred ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Od ministrstva so želeli zagotovilo, da bodo dobili za 15 mesecev neizplačanih plač. A včerajšnji sprva miren protest se je sprevrgel v spopad med policijo in predstavniki različnih nevladnih organizacij, ki so prišli podpirat delavce pri pogajanjih.

Ker so pogajanja trajala predolgo - delavci so se s predstavniki ministrstva namreč pogajali dobre tri ure - so medtem podporniki želeli zavzeti stavbo in po hitrem postopku izsiliti dogovor. Petdeset pripadnikov nevladnih organizacij je pred vrati ustavilo ducat policistov. Kljub pritisku od zunaj pa delavci za mizo dogovora niso dosegli. "Ostajamo tukaj pred vrati ministrstva in nadaljujemo gladovno stavko, dokler nam ne ponudijo konkretne rešitve ali dokler ne umremo," je po sestanku povedal Mevludin Mostarlić, eden od delavcev Prenove. Omenimo še, da ministra Ivana Svetlika na pogajanja z izmučenimi delavci ni bilo, saj je bil na seji Združenja delodajalcev Slovenije.

Na mizi je bil predlog, da bi država za delavce uredila osebna delovna dovoljenja za tri leta, s katerimi bi lahko svobodno delali v Sloveniji, Zveza svobodnih sindikatov pa jim je ponudila pomoč pri prekinitvi delovnega razmerja. Javilo se je tudi več delodajalcev (o konkretnih imenih še niso želeli govoriti), ki bi te delavce zaposlili. Dva delavca izpolnjujeta tudi pogoje za izredno denarno socialno pomoč, ki je že v izplačilu, pravijo na ministrstvu. Toda rešitve največjega problema, izplačila dolga, delavci niso dosegli. To je bil hkrati tudi pogoj, da prekinejo gladovno stavko. Njihov predlog je bil, da jim država založili denar, ki jim ga dolguje delodajalec, nato pa bi država od njega izterjala neizplačane plače. A za ta predlog država nima rešitve, pri nas namreč ne obstaja pravna podlaga, ki bi omogočila tako izterjavo dolga od podjetnika, pravijo na ministrstvu. "Nič drugega ne potrebujemo od te države, le denar. Vse kar so nam ponudili, smo si že zagotovili, saj že izpolnjujemo pogoje za osebno delovno dovoljenje, zato danes za mizo nismo rešili ničesar. Seveda bi radi delali naprej, a najprej potrebujemo zaslužen denar, da lahko sploh živimo, saj imam na svojem računu -10,71 evra," je povedal Mostarlić.

Glavni problem je v zakonodaji, ki delavce migrante postavlja v podrejeni položaj. Ti namreč nimajo osebnega delovnega dovoljenja, ampak zanje skrbi delodajalec, prvi dve leti (šele po tem času lahko zaprosijo za osebno delovno dovoljenje) zato tudi nimajo nikakršnih pravic na zavodu za zaposlovanje (ZZZS), je pojasnil Oskar Komac iz sindikata gradbenih delavcev, kjer so se ponudili, da delavce Prenove pro bono pravno zastopajo. Če želi delavec migrant od ZZZS pridobiti denarno nadomestilo v času brezposelnosti, mora imeti tukaj prijavljeno stalno bivališče, tega pa ti delavci nimajo. "Oni plačujejo socialne prispevke, po drugi strani pa niso upravičeni do transferjev, ki bi jim lahko v skrajni situaciji pomagali," pravi Komac. Skupaj z delavci bodo torej tožili delodajalca za vse neplačane plače, prispevke in materialne stroške za nazaj. Kot je povedal Mostarlić, jim delodajalec dolguje že okrog 60.000 evrov. Komac še dodaja, da so jim pomoč ponudili šele zdaj, ker delavci Prenove niso v sindikatu gradbenih delavcev, zato za njihove težave niso vedeli.

Situacija delavcev je težka, ker traja že več kot leto dni, v tem času pa so se najverjetneje nabrale tudi druge terjatve do delodajalca. Več kot je teh, težje je izterjati svoje. Komac priznava, da so gradbena podjetja kapitalsko izmozgana, njihovo poslovanje je financirano s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili, na teh pa sedijo banke. Izplačilo vseh terjatev, ki nimajo statusa hipotekarnega zavarovanja, je zato vprašljivo, pravi.

Iz družbe CGP pa so sporočili še, da so Zoranu Perkoviču, lastniku Prenove, včeraj poravnali vse nesporne in zapadle obveznosti. Ta denar naj bi bil glavni razlog, da delavci niso dobili plač.