Kmetijski minister Milan Pogačnik je oddal odgovor na interpelacijo

Po naših informacijah tudi vedno več koalicijskih poslancev meni, da je minister Milan Pogačnik (na fotografiji) objektivno odgovoren za vrnitev nevarnih bulmastifov. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Po naših informacijah tudi vedno več koalicijskih poslancev meni, da je minister Milan Pogačnik objektivno odgovoren za vrnitev nevarnih bulmastifov, ki so 2. februarja do smrti ogrizli lastnika Sašo Baričeviča, da razmere tudi na kmetijskem ministrstvu niso rožnate, pa kaže podatek, da ima Pogačnik v štirih mesecih že tretjega vodjo kabineta. Na začetku novembra mu je namreč v Kobilarno Lipica ušel Tomi Rumpf, ki ga je na položaju vodje kabineta nasledila Nina Baloh, pred tednom dni pa je vodenje kabineta prevzela Elena Del Fabro.

Minister Pogačnik v zvezi z bulmastifi stalno zavajajoče ponavlja, češ da so morali na ministrstvu pri odločanju o njihovi vrnitvi lastniku spoštovati odločbo upravnega sodišča, s katero je to 10. marca 2008 odpravilo odločbo veterinarskega inšpektorja o usmrtitvi Atlasa in Joy. Sodišče je ocenilo, da bi moral inšpektor uporabiti stari zakon o zaščiti živali, ne novega, ki je nastal po napadu na Stanislava Megliča in po začetku upravnega postopka v zvezi z nevarnimi psi. Ta postopek se je po Zalarjevih navedbah začel šele 13. februarja 2008, ko je veterinarski inšpektor izdal prvo upravno odločbo, zato Zalar zanika navedbe pravnika dr. Rajka Pirnata in upravnega inšpektorja Marijana Štrikerja, češ da je upravno sodišče pri odločanju o bulmastifih uporabilo napačni zakon.

Upravno sodišče je upravnemu organu naložilo, da pretehta, ali nevarnosti za okolico ni mogoče preprečiti drugače kot z usmrtitvijo živali. Boštjan Zalar je v publikaciji Pravna praksa (4. marec 2010) poudaril, da takšen napotek sodišča usmrtitve psov ni izključeval. V članku, v katerem je komentiral javne kritike o domnevno nezakoniti odločbi upravnega sodišča v tej zadevi, je Zalar med drugim zapisal: "Upravni organ (MKGP, op. p.) bi zato lahko v ponovnem postopku na podlagi kratke in ustrezno dokumentirane obrazložitve o naravi, pasmi, predvidenem okviru gibanja in zgodovini teh psov utemeljil, da nevarnosti v konkretnem primeru ni mogoče drugače preprečiti (kot z usmrtitvijo, op. p.)."

Da je imelo kmetijsko ministrstvo dovolj argumentov za to, da nevarnih bulmastifov Atlasa in Joy zaradi njunih številnih napadov na ljudi in druge živali ne vrne lastniku, pa smo podrobneje pisali že v včerajšnjem Dnevniku.

Tožilka Branka Zobec Hrastar odstopila zaradi zadeve Baričevič?

Generalna tožilka Barbara Brezigar je včeraj potrdila pisanje Dnevnika, da je neposredno komunicirala s tožilskimi policisti in da je zaradi tega odstopila vodja specializiranega oddelka tožilstva, tožilka Branka Zobec Hrastar. Brezigarjeva pri tem pravi, da se je med komunikacijo s policistom samo informirala. Iz konteksta Dnevniku znanih podatkov ugotavljamo, da je šlo za zadevo Baričevič, Dnevnikovi viri pa že tri tedne zatrjujejo, da se Brezigarjeva pri policistu mimo vednosti Zobec-Hrastarjeve ni samo informirala o zadevi Baričevič, ampak mu je dajala celo navodila. V tem primeru bi bila vprašljiva zakonitost ravnanja Brezigarjeve. rop

Od javne kritike do kolektivne psihoze

Višji sodnik upravnega sodišča Boštjan Zalar v svojem prispevku Javna kritika sodnih odločb (Pravna praksa, 4. marec 2010) navaja, da trditvi pravnika dr. Rajka Pirnata in upravnega inšpektorja Marijana Štrikerja, češ da je upravno sodišče v zadevi bulmastifi odločalo po napačnem zakonu, nista spodbudili le dobrodošle javne kritike konkretne sodne odločbe, temveč tudi kolektivno medijsko psihozo v zvezi s sodnikom poročevalcem (Boštjanom Zalarjem, op. p.). "Ta začetna spodbuda je v nadaljevanju, v političnem kotlu, dosegla vrhunec v naslovih in stališčih, vezanih na sodnika poročevalca, ki je pisal sodbo, kot so denimo: