Janez Janša: Je predsednik republike kot funkcionar socialistične zveze vedel za velikovško bombno akcijo SDV pred tremi desetletji?

Čeprav so poslanci včeraj nekaj minut čez polnoč zavrnili predlog ustavne obtožbe predsednika republike, je SDS odprla možnost, da DZ predlaga, naj od predsednika Danila Türka zahteva odgovore na zastavljena vprašanja o velikovškem bombnem atentatu, in razprava o Udbi lahko tako dobi še eno nadaljevanje. (Foto: Bojan Velikonja)

S tem je postopek ustavne obtožbe formalno končan, toda javna vprašanja predsedniku republike, ki jih je ob koncu razprave ob enajstih ponoči predsedniku republike zastavil prvak SDS Janez Janša kažejo, da temu morda ni tako. Ta vprašanja, kot je ocenil Miran Potrč (SD), kažejo na poskus z nekimi napol izmišljenimi zgodbami predsednika države Danila Türka povezati z nekaterimi dejavnostmi nekdanje Udbe. Vprašanja se nanašajo na vlogo predsednika pri eksploziji podtaknjene bombe v Velikovcu leta 1979.

Bombni napad je Janez Janša v razpravi o ustavni obtožbi predsednika republike sprva zgolj omenjal v dokaz, da je nekdanja služba državne varnosti pod vodstvom Tomaža Ertla med drugim podstavljala bombe na javnih mestih. Kasneje v razpravi sta skupaj s poslancem SDS Mirom Petkom poslancem to zgodbo z vsemi podrobnostmi večkrat ponovila. Poslanci SDS so hkrati razdelili tudi kopije nekdaj tajnih zapisnikov republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve in še nekatere zaupne dokumente iz tistega časa. Janša in Petek sta trdila, da sta bombo v velikovškem muzeju nastavila agenta SDV Marina Blaj in Luka Vidmar, ki sta pripadala podcentru Udbe z imenom Sora, jo tempirala na 22. uro, ko naj bi se v isti stavbi sestal občinski svet. Toda bomba je eksplodirala predčasno in ranila oba bombaša ter čuvaja hiše. Avstrijska policija je oba aretirala, bila sta obsojena na zaporno kazen, leta 1981 pa so jih zamenjali za dva, kot je rekel Janša, domnevna avstrijska vohuna. Petek in Janša sta k temu dodala še opise nekaterih drugih akcij Udbe, od mazanja spomenikov do načrtov za miniranje daljnovoda in železnice ter zlitja nafte v eno od koroških jezerc.

Iz razdeljenih zapisnikov je razbrati oceno omenjenega sveta za varstvo ustavne ureditve, da sta agenta bombno akcijo izvedla na lastno pest in, da pristojni republiški organi o tem niso nič vedeli. Janša in Petek pa trdita, da je Udba te akcije organizirala med drugim tudi zato, da bi zanje okrivili nemške šoviniste, v resnici pa so škodili slovenski manjšini, zlasti krščansko usmerjenemu delu (Koroška enotna lista), ki ni, kot pravi Petek, sledila svetlim tradicijam komunizma. Petek je bil tudi prvi, ki je včeraj v državnem zboru ta velikovški atentat povezal s predsednikom republike Danilom Türkom, ki je prav leta 1979 v takratni Socialistični zvezi postal predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja. Ali, kot je dodal Janša, Türk je leta 1979 postal "najvišji politični funkcionar v Sloveniji, zadolžen za avstrijsko Koroško in našo manjšino". Zato je predsedniku države javno postavil naslednja vprašanja: kaj ve o atentatu v Velikovcu samem in njegovem ozadju, je zanj in za druge akcije SDV vedel, je bil zraven pri izmenjavi teroristov z domnevnima avstrijskima vohunoma, kdo je sestavil politično usmeritev za atentat in pri katerih projektih sta z Ertlom takrat sodelovala?

S temi vprašanji si je vodja SDS zgradil nastavek za možnost, da se torkova predstava pred televizijskimi kamerami v državnem parlamentu lahko ponovi. Ustava namreč v 107. členu pravi, da mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju, če tako zahteva državni zbor. Tako je SDS odprla možnost, da državnemu zboru predlaga, naj od predsednika Danila Türka zahteva odgovore na zastavljena vprašanja o velikovškem bombnem atentatu in razprava o Udbi lahko tako dobi še eno nadaljevanje.

"Türk je za eksplozijo izvedel iz medijev"

Iz urada predsednika republike pojasnjujejo, da je Danilo Türk, ki je bil takrat predsednik komisije za izseljenstvo in zamejstvo pri SZDL, za eksplozijo v muzeju v Velikovcu izvedel iz medijev in je bil tako kot večina predvsem osupel. Kakršne koli podrobnosti in ozadja o dogodku ni poznal takrat, niti jih ne pozna danes.