Mnenja o ustavni obtožbi predsednika republike

Mnenja o ustavni obtožbi predsednika republike (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Tone Peršak, pisatelj in predsednik ustavne komisije DSP

Za ustavno obtožbo po mojem mnenju ni podlage. Gre za obtožbo na račun presoje predsednika države, ki pa ne more biti podvržena nekim formalnim sankcijam. Predsednik se povsem svobodno odloča, komu bo podelil priznanje. Z njegovo odločitvijo se kdo lahko strinja ali ne strinja, ne more pa reči, da je ravnal narobe. Ne zdi se mi tudi možno, da bi se dalo na podlagi ustave dokazovati, ali je neko odlikovanje dopustno ali ne. Gre za stvar presoje, ali je bila odločitev gospoda Ertla za akcijo Sever tako pomembna, da preseže vse druge pomisleke. Predsednik se je očitno tako odločil.

Tone Pavček, pesnik in redaktor pisateljske ustave

Človek je začuden nad lahkotnostjo visokih in velikih obtožb. Nad predsednika države se s tako nedostojno igro ne sme iti. Gre za ropot in odmevnost besedovanja. Vendar Slovenija od teh besed ne bo preživela, ker to niso besede, ker so ničvredne besede.

Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik

Poteza predsednika je presenetljiva. Akcija Sever, zaradi katere je predsednik odlikoval Ertla, je gotovo hvalevredna, vendar pa je po drugi strani služba državne varnosti, ki jo je vodil Ertl, nekaterim uničila življenje. Predsednik je z odlikovanjem Ertla ta ravnanja legitimiral in rehabilitiral kot dovoljena dejanja. Predsednik republike priznanja podeljuje v imenu Republike Slovenije, odlikovanj zato ne more podeljevati kar komur koli, vsako odlikovanje mora temeljiti na neki legitimni in moralno dopustni podlagi. Vprašanje sicer je, ali je bilo v tem primeru treba uporabiti ustavno obtožbo, nedvomno pa se je s tem obenem odprla tudi razprava o tem, za kakšna dejanja je v Republiki Sloveniji sploh mogoče podeljevati odlikovanja.

Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica

Ustavne obtožbe ne gre uporabljati prepogosto in prelahko. Vsebine te ustavne obtožbe podrobno sicer ne poznam, vendar pa se mi zdi na prvi pogled neutemeljena, saj ni jasno, za katero konkretno kršitev ustave gre. V tem primeru se postavljata dve vprašanji. Prvič, ali je sploh mogoče reči, da je predsednik s tem, ker je nekomu podelil odlikovanje, kršil ustavo. In drugič, ali je lahko to, da podeli priznanje nekomu, ki ni primeren, kršitev vrednot, na katerih temelji naš ustavni red. Povsem jasno je, da je predsednik s tem, ko je podelil odlikovanje, ravnal v skladu z ustavo, saj je to po ustavi njegova pristojnost, razumno je tudi argumentiral, zakaj je odlikovanje podelil.