Predsednik Türk v državnem zboru zavrnil vse očitke predlagane ustavne obtožbe

Predsednik republike Danilo Türk se je udeležil današnje seje državnega zbora in osebno odgovoril na očitke iz predloga ustavne obtožbe. (Foto: Bojan Velikonja)

V splošni razpravi po predstavitvi stališč poslanskih skupin je predsednik SDS Janez Janša zavrnil trditve nekaterih poslancev koalicije, da v predlogu za ustavno obtožbo niso predložili nobenih dokazov za kršenje ustave. Takšne navedbe so po njegovem "smešne in nevredne komentarja", saj so predlogu predložili 20 prilog. Ponovno je tudi zavrnil navedbe predsednika države, da je odlikovanje Ertla predlagalo Združenje Sever. Kot je dejal, združenje formalnega predloga ni dalo, prav tako pa o njem ni razpravljalo.

Med razlogi, zakaj si Tomaž Ertl ne zasluži odlikovanja, je navedel, da je Ertl kot takratni republiški sekretar za notranje zadeve zamolčal podatek, da bo Teritorialna obramba razorožena. "Ali je zamolčanje tega podatka prispevek k osamosvojitvi Slovenije, za kar je bil Ertl odlikovan, ali narodna veleizdaja," se je vprašal. Po njegovem tudi ne držijo navedbe, da predsedniku ne očitajo nič konkretnega: "Očitamo mu neposredno kršitev 34. člena ustave, ki zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva, in posredno kršitev več ostalih členov."

Darja Lavtižar Bebler (SD) je predlog ustavne obtožbe, enako kot še nekaj poslancev koalicije, ocenila kot pravno skrpucalo, ki ne bo padlo na plodna tla. "Očitno je namreč namen obtožbe zgolj doseči določen politični cilj. Namen torej posvečuje sredstva," je dejala. Žalostno se ji tudi zdi, da v DZ zapravljajo čas za diskreditacijo političnih nasprotnikov, namesto da bi se ukvarjali z bolj pomembnimi vprašanji.

Po mnenju Majde Potrate (SD) je predlog pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv, očitno pri njem pa je"tudi nespoštovanje institucije predsednika države". "Če bi šlo samo za nespoštovanje, bi morebiti to bilo mogoče pripisati slabi vzgoji in ne obvladovanju bontona. Gre pa za nekaj drugega, gre za načrten poizkus rušenja zaupanja v institut predsednika države", je dejala.

Da ne gre za neposredno obtožbo predsednika države, ampak za obsodbo dejanje, ki ga je naredil, je ocenil Franc Pukšič (SLS). Namen predloga ustavne obtožbe je po njegovem ta, da se kršitve človekovih pravic, storjene s strani Službe državne varnosti, ki ji je bil neposredno nadrejen Ertl, ne pozabijo in da do njih nikoli več ne pride.

Ljubo Germič (LDS) mu je odgovoril, da se sam strinja, da se dogodki, iz katerih se je moč kaj naučiti, ne pozabijo, bi pa po njegovem vsi skupaj morali imeti toliko modrosti, da "se ne ukvarjamo z vprašanji, na katere ne moremo vplivati".

Za Branka Grimsa (SDS) je podeljevanje odlikovanja vodji tajne politične policije izrecno uperjeno proti vrednotam, izraženim tako na referendumu za vstop v zvezo Nato kot na referendumu za vključite v EU. "Moderna združena Evropa je namreč utemeljena na padcu Berlinskega zidu in železne zavese ter doslednem spoštovanju človekovih pravic. In ravno na tej doslednosti pade tranzicijska levica v celoti," je dejal.

Za Franca Žnidaršiča (DeSUS) problem pri predlogu ustavne obtožbe ni predsednik države, ampak predlagatelji, ki ne spoštujejo predsednika države. Z obtožbo želijo predlagatelji po njegovem volivce prepričati, da je v državi vse narobe, skupaj s predsednikom države vred. Ob tem pa je še dejal: "Tisti, ki domovino ljubi, ne kaka po predsedniku države."

Opozicijski poslanci so sicer predsedniku Türku v razpravi do zdaj večkrat očitali, da ni spremljal razprave, ki je sledila njegovemu odgovoru na predlog ustavne obtožbe, na drugi strani pa so koalicijski poslanci delu opozicijskih poslancev očitali, da ne spoštujejo predsednika države, ker so obsedeli na stolih, ko je predsednik države stopil pred poslance.

Predsednik Türk zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe

Predlog ustavne obtožbe, ki so ga zaradi podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu sprožili poslanci SDS in SLS, je po besedah predsednika republike Danila Türka pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv. Zato njegovim avtorjem predlaga, da ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa naj ga DZ "energično in jasno zavrne". Predsednik Türk je na današnji seji DZ, na kateri bodo poslanci odločali, ali ga bodo obtožili pred ustavnim sodiščem, zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe.

Znova je pojasnil, da je nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, skupaj z Tomažem Časom in Leopoldom Jesenkom, podelil srebrni red za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever. "Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije," je dejal.

Spomnil je, da so omenjena odlikovanja predlagali v združenju Sever, sam pa se je za podelitev odločil po temeljitem premisleku. Kot pravi, je pri tem upošteval zgodovinski pomen akcije Sever, s katero je slovenska milica zavarovala Slovenijo in človekove pravice njenih ljudi pred enim največjih ogrožanj v naši novejši zgodovini.

Predlog je pravno nevzdržen

Türk tudi meni, da je predlog ustavne obtožbe tudi pravno nevzdržen, saj ne vsebuje nobenega argumenta o kršitvi ustave. "Ne zadošča reči, katera ustavna določba naj bi bila domnevno prekršena. Povedati je treba, katera zapoved ali prepoved je bila konkretno prekršena in kako, s katerim dejanjem naj bi to bilo storjeno," opozarja Türk in dodaja, da v predlogu ustavne obtožne ne najdemo nič od tega.

Predsednik je spomnil, da mu predlagatelji očitajo kršenje kar 34 členov ustave. "Že najbolj preprosta logika nam pove, da z enim samim dejanjem tega ni mogoče storiti," še opozarja Türk. Poudarja tudi, da predlagatelji nikjer ne očitajo konkretnega protipravnega dejanja predsedniku republike. "V kolikor so bila očitana dejanja nekoč storjena, so jih storili drugi ljudje, za dejanja katerih aktualni predsednik ne more biti odgovoren," je še dejal.

Poskus naprtiti predsedniku republike odgovornost za taka dejanja je ne le politično, ampak predvsem pravno nevzdržno in je v nasprotju s samim bistvom prava, je še dejal Türk. "Pravo ni sredstvo za politična obračunavanja z zgodovino, ampak sredstvo za urejanje odnosov v današnji družbi," še opozarja predsednik.

Hude in popolnoma absurdne obtožbe

Kot pravi, so v obtožbi izrečene hude in popolnoma absurdne obtožbe, saj mu očitajo tudi kazniva dejanja veleizdaje, ki pa jih je mogoče storiti samo osebno in neposredno. V obrazložitvah teh hudih obtožb pa po Türkovih besedah ni mogoče najti niti indica, kaj šele dokaza, da bi predsednik republike lahko storil ta dejanja. "Indice in dokaze so avtorji nadomestili z golimi trditvami o 'očitnosti' kršitev in s svojimi domišljijskimi konstrukcijami," še dodaja Türk, ki ga predlog spominja na prakso obtoževanj v montiranih procesih nekdanjih totalitarnih držav.

Türk v svojem odgovoru še navaja, da je manipulacija s pravnim institutom ustavne obtožbe predsednika republike za potrebe politične polemike ne le pravno, ampak tudi etično nesprejemljiva. Poleg tega pa je v besedilu in sporočilu predloga za uvedbo ustavne obtožbe še nekaj etično nesprejemljivih vsebin.

Opozarja še, da je trenutni politični prostor politično pregret in poln obtoževanj. "Predlog za uvedbo postopka ustavne obtožbe je eden od vrhuncev sedanje prakse obtoževanja. Nad tem se moramo zamisliti. Kakšna družba postajamo in kam nas peljejo vsa ta groba, zelo pogosto povsem prazna in do absurda prignana obtoževanja," je poslance še nagovoril Türk.

Janša: Odlikovanje Ertla pomeni simbolno odlikovanje zločinov Udbe

Odlikovanje nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla pomeni grobo kršitev večih členov ustave ter hujšo kršitev zakona, pomeni pa tudi legitimacijo in simbolno odlikovanje zločinov, ki jih je naredila nekdanja politična policija, je v začetku današnje razprave o predlogu ustavne obtožbe predsednika države Danila Türka v DZ dejal Janez Janša.

Z odlikovanjem Ertla je bila po navedbah predsednika SDS Janše državi "povzročena očitna politična in materialna škoda tako doma kot v tujini", saj je bilo odlikovanje podeljeno prav ob dvajseti obletnici konca totalitarizmov v Evropi. Pri tem je po njegovem mogoče povleči objektivno vzročno zvezo med funkcijo predsednika države, dejanjem in škodo, ki je bila povzročena, očitna pa je tudi osebna odgovornost predsednika države. "Zato so izpolnjeni vsi formalni ustavno pravni pogoji za sprejem predloga za obtožbo predsednika države pred ustavnim sodiščem in njegovo razrešitev s funkcije predsednika države," je dejal.

Predsednik SDS je v predstavitvi razlogov za vložitev predloga ustavne obtožbe, ki sta ga vložili SDS in SLS, spomnil, da je Vrhovno sodišče RS leta 2002 zapisalo, da je bila Službe državne varnosti (imenovana tudi Udba), ki ji je bil Ertl nadrejen kot republiški sekretar za notranje zadeve, kriminalna združba. Iz številnih dokumentov je po njegovem znano, da je Udba zasledovala, prisluškovala in vohunila za svojimi lastnimi državljani v imenu ideološke pravovernosti, ter jih ovajala, zapirala in tudi ubijala. "Bila pa je tudi dobro organizirana gospodarsko-kriminalna združba povezana z mednarodnimi kriminalnimi združbami."

"Odlikovanec uničeval dosjeje"

Predsednik države je ob prisegi v državnem zboru prisegel, da bo spoštoval ustavni red, spoštovanje ustavnega reda pa po Janševih besedah pomeni dosledno spoštovanje človekovih pravic oziroma "brezpogojno, vnaprejšnje vrednostno zavračanje" vsega, kar krši človekove pravice, tako na konkretni kot simbolni ravni. Kljub temu pa je predsednik republike z visokim državnim odlikovanjem po Janševih besedah nagradil osebo, "ki je dokazano odgovorna za mednarodne teroristične aktivnosti, za množične kršitve človekovih pravic ter ogrožanje procesov demokratizacije in osamosvojitve".

Predsednik SDS je tudi opozoril, da je odlikovanec predsednika države pred prvimi svobodnimi volitvami leta 1990 "sistematično uničil na tisoče osebnih dosjejev žrtev tajne politične policije in mnoge druge dokumente, zaradi česar imajo mnogi državljani še danes težave pri zbiranju dokazov, potrebnih za rehabilitacijo in popravo krivic. Evidentirani so bili primeri uničevanja arhivov zaporov na Dobu leta 1987 ter v obratih papirnice Vevče in na območju Kočevske reke in Borovca spomladi 1990," je dejal.

Udba posegala v svobodo izražanja

Spomnil je, da je Udba pod vodstvom Ertla izvajala grobe posege v svobodo govora in tiska. "Odlikovanje osebe, ki je neposredno odgovorna za preprečevanje svobode izražanja, je zato zavrženo dejanje poveličevanja totalitarizma". Opozoril je tudi, da je Udba sistematično kršila vsako obliko izpovedovanja vere ljudi, na tej osnovi pa "jih je tudi delila" ter jim preprečevala zasedbo odgovornih mest v gospodarstvu in javnih zavodih.

S podelitvijo odlikovanja šefu tovrstne organizacije je po mnenju predlagateljev predsednik neposredno kršil pravico še živih in mrtvih žrtev Udbe do človekovega dostojanstva, ki jo zagotavlja ustava. Odlikovanje po njihovem tudi ruši zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom, je pa tudi v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi akti s področja človekovih pravic.

Kljub nekaterim drugačnim navedbam v javnosti je Janša še opozoril, da pristojni upravni odbor Združenja Sever ni nikoli sprejel predloga za podelitev odlikovanja Ertlu, o njem pa ni razpravljala niti pristojna komisija za priznanja v omenjeni organizaciji. "Gre za zadevo, ki je zrasla v uradu predsednika republike, ali je bila tam uvožena od kod drugod," je še dejal predsednik SDS.