Specializirani oddelek pri vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga je vodila Zobec-Hrastarjeva, je formalno zadolžen za preiskovanje kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. V oddelku je okoli osem preiskovalcev - tožilskih policistov, ki imajo policijska pooblastila, kar pomeni, da je tožilstvo s tem oddelkom pridobilo preiskovalne pristojnosti, ki jih imata sicer samo policija in varnostni organ obrambnega ministrstva.
Trenja med Zobec-Hrastarjevo in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar naj bi trajala že nekaj časa. Brezigarjeva in Zobec-Hrastarjeva sta jih sicer javno ves čas zanikali, tudi pred skoraj natančno enim letom, ko je zaokrožila neuradna informacija, da želi Zobec-Hrastarjeva odstopiti tako kot vodja preiskave Patria in tudi kot vodja specializiranega oddelka. No, zdaj je Zobec-Hrastarjeva naposled odstopila s položaja, s katerega lahko odstopi - vodje specializiranega oddelka. Po naših podatkih naj bi odstopila že v četrtek minuli teden. Nova vodja specializiranega oddelka naj bi postala višja tožilka Dragica Kotnik, ki je tako kot Zobec-Hrastarjeva članica skupine za pregon organiziranega kriminala.
Informacije o tem, kaj je vodilo k odstopu Branke Zobec Hrastar, so zelo skope, čeprav neuradne. Vse pa govorijo o tem, da je njen odstop protestne narave, ker da ni bila pripravljena sodelovati pri zlorabi preiskovalcev. Povrhu nekateri od omenjenih tožilskih policistov tudi že iščejo možnosti zaposlitve v drugih organih, kar pomeni, da oddelek lahko razpade.
Pravosodno ministrstvo, kot smo poročali minuli teden, pripravlja spremembo tožilske zakonodaje, s katero bo temeljito redefiniralo način in obseg dela, ki ga bo imel specializirani oddelek tožilstva. Spremembe naj bi šle v smeri, da bi se tožilski policisti ukvarjali s preiskovanjem najhujših zlorab policijskih pooblastil in kršenjem človekovih pravic v policijskih postopkih, torej zadev, pri katerih je tudi evropsko sodišče za človekove pravice opozorilo, da jih policija sama ni sposobna nepristransko preiskati.
