Zato zahtevajo "pojasnila, odstop vodstva Vursa, natančno preiskavo, finančno revizijo in sankcije za vse odgovorne", piše v dopisu, ki so ga podpisali Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Kočevje, Društvo za zaščito živali Posavje, Društvo za zaščito živali Pomurje, Društvo za zaščito živali Trebnje, Društvo za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka ter nekateri zainteresirani posamezniki.
Po mnenju omenjenih Vurs v dogodkih od napada bulmastifov na Stanislava Megliča leta 2006 do nedavnega usodnega napada istih psov na njihovega lastnika Sašo Baričeviča svojega dela ni opravljal tako, kot mu nalaga zakon, "zato je v veliki meri odgovoren za škodljive posledice tragedije". Če bi bila veljavna zakonodaja spoštovana, varnost ljudi in živali ne bi bila ogrožena, menijo avtorji dopisa.
Vursu očitajo, da doslej ni vzpostavil registra nevarnih psov kot tudi ne centralnega registra vseh psov v državi, čeprav mu zakon oboje nalaga že leta. "Obstaja le neka delna, v veliki meri neverodostojna evidenca, kar je sramota. Označevanje psov in vpis v register sta namreč temeljni predpostavki za učinkovito vzpostavitev odgovornega skrbništva," so zapisali.
Malomarno delo Vursa na tem področju tako omogoča, da v posameznih primerih mučenja živali kršitelji ne odgovarjajo, breme zdravljenja in oskrbe zlorabljenih, zapuščenih živali pa je naloženo vsem davkoplačevalcem, saj se veterinarska oskrba teh živali in zavetišča financirajo iz javnih sredstev, še dodajajo avtorji dopisa.
Ob tem Vursu še očitajo, da tudi za ureditev zavetišč ni poskrbel, kot velevajo predpisi, zato z nastanitvijo živali v zavetišče pogosto njena zaščita še ni zagotovljena. Nekatera zavetišča namreč ne izvajajo predpisanih nalog, temveč se z obstoječim sistemom finančno okoriščajo, navajajo.
Avtorji dopisa ob tem izražajo dvom, da je bila zagotovljena zaščita omenjenim bulmastifom, zato zahtevajo natančno preiskavo vseh okoliščin njihove nastanitve v zavetišču, tako glede veterinarske oskrbe in financiranja kot tudi prešolanja, ki se je izvajalo.
Sprašujejo tudi, na kakšni podlagi so inštruktorji pasje šole Meli center Repče, ki da nima nobenih licenc ter deluje mimo vzpostavljenega sistema šolanja Kinološke zveze Slovenije, prišli v stik z bulmastifi v zavetišču Gmajnice in kako je mogoče, da takšna pasja šola sploh deluje.
Navajajo še, da je po izjavi Čadoničeve bolje imeti slabo zavetišče, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev in nalog, kot pa ga sploh ne imeti. Takšno stališče podpisana društva označujejo za nerazumno. "Iz davkoplačevalskega denarja plačana nadzorna inštitucija bi morala taka zavetišča bodisi sanirati z upravnimi postopki bodisi, v kolikor to ni uspešno, zapreti."
Bolje je kanalizirati sredstva v razvoj dveh ali treh zavetišč za celo Slovenijo, ki bodo ustrezala zakonskim pogojem ter civilizacijskim standardom glede oskrbe zapuščenih živali in bodo zavzeta tudi pri iskanju novih primernih domov zanje, pravijo avtorji dopisa in dodajajo: "Neprimernih zavetišč za živali ne potrebujemo. Dokler se taki problemi pometajo pod preprogo, morda tudi s pomočjo dobrih zvez in poznanstev, sorodniških in prijateljskih odnosov, bodo nekateri brezvestni imetniki zavetišč lepo in udobno živeli na račun nemočnih živali."
