Na koncu zaslišanja je Golobič preiskovalni komisiji izročil še odločbo o priznanem statusu kmeta, ki mu jo je upravna enota Sevnica (tam je bila kmetija njegove babice, ki ji je pomagal pri kmetovanju) izdala poleti 1998. Opozicija je namreč trdila, da je status pridobil nezakonito. (Foto: Bojan Velikonja)
Golobič je na podlagi pregleda omenjene dokumentacije uvodoma ugotovil, da ta ne dokazuje niti ene od številnih obtožb na njegov račun. To samo še krepi prepričanje, je dejal, da gre pri tej parlamentarni preiskavi za njegovo politično in osebno diskreditacijo in maščevanje opozicije, zlasti SDS, za poraz na volitvah, h kateremu je v predvolilnem boju pripomogel. Temu v prid govori tudi to, da je ta Petanova komisija edina v dosedanji zgodovini, ki je že v naslov zapisala ime obtoženega. Vse so najprej zbrale gradivo, zaslišale priče in samo v nekaterih redkih primerih šele za tem določile tudi preiskovanca.
Golobič je ob pripombi, da se večji del obtožb na njegov račun nanaša na čas, ko sploh ni bil državni funkcionar, te zmedene obtožbe, kot je dejal, sistematično zavrnil. Tako je med drugim podrobno opisal, da je Ultra oziroma nekateri njeni mladi raziskovalci - naštel jih poimensko in tudi navedel, koliko denarja so dobili - na podlagi javnega razpisa tako kot mnogi drugi dobivala državne subvencije tudi v času prejšnje vlade. Vendar je to daleč od obtožbe, da je Ultra z njegovim posredovanjem dobivala "znatna nepovratna sredstva". Javni razpis za kartico Urbana je bil izveden, preden je postal minister, in pri tem ni imel nobene vloge. Enako tudi ne pri projektu sledenja mestnih avtobusov, ki ga je Ultra na razpisu dobila leta 2004, ali pri informatizaciji študentskih bonov za prehrano. Na splošno je Golobič komisiji zatrdil, da z Ultro po tistem, ko se je konec leta 2007 vrnil v politiko, poslovno ne sodeluje več, niti ga ne obvešča o njenih poslovnih odločitvah, kar dokazuje tudi zbrana dokumentacija. Tako so v vodo padla tudi sumničenja, da je Ultri zagotovil nezavarovana posojila NLB, ki so bila postavljena na laž že na izredni seji parlamenta januarja letos. Obtožbe, da je utajil ali se izogibal plačevanju davkov, po Golobičevem mnenju večinoma slonijo na pisanju tednika Reporter. Toda davčna uprava je uradno sporočila, da se davkov na delež v nekem podjetju ne plačuje, ampak zgolj na kapitalske dobičke, če imetnik ta delež proda. Golobič je ponovil, kar je prijavil že v javno objavljenem premoženjskem obrazcu, da je za 10,8-odstotni delež v Ultrasum vplačal 2430 evrov. Deleža ni prodal, zato davčna uprava pojasnjuje, da ni utajil nobenih davkov. Njena direktorica dodaja, da Nizozemska ni davčna oaza, kot to skuša prikazati opozicija.
Na koncu je Golobič preiskovalni komisiji izročil še odločbo o priznanem statusu kmeta, ki mu jo je upravna enota Sevnica (tam je bila kmetija njegove babice, ki ji je pomagal pri kmetovanju) izdala poleti 1998. Opozicija je namreč trdila, da je status pridobil nezakonito.
O Drašku Veselinoviču
Na vprašanje Rudolfa Petana, ali še vztraja pri trditvi, da je prejšnji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ponaredil dokument o posojilih Ultri, je Golobič odgovoril, da so ta dokument v Draškovičevi pisarni očitno spreminjali, ga tam tudi natisnili in tako je prišel v roke opozicijskemu poslancu Vizjaku. Golobiču se zdi čudno, da NLB takrat ni takoj pojasnila očitno napačnih navedb Televizije Slovenija o znesku in nezavarovanosti teh posojil. Upa, da je vsaj zdaj pojasnjeno, kaj pravzaprav pomenijo ničle oziroma krogci v rubrikah na anonimnem dokumentu, ki so ga objavljali mediji, o zavarovanju Ultrinih posojil.
Pukšič: Golobič je najbogatejši slovenski kmet
Tokratno Golobičevo bistveno bolj hladnokrvno zavračanje obtožb, kot je bilo to na izredni seji parlamenta, je ujezilo poslanca SLS Franca Pukšiča. Tako je med drugim Golobiču očital, da si je pridobil status preiskovanca samo zato, da lahko v nasprotju z drugimi pričami laže in poskuša zastrašiti člane komisije. Od kod mu denar za sto kvadratov veliko stanovanje, kmetijo na Primorskem in še zlasti za jahto, katere solastnik je, če je imel približno 2000 evrov plače, je bil ogorčen Pukšič. Golobič je pojasnil, da ne gre za jahto, ampak je polovični lastnik 35 let stare desetmetrske jadrnice. Do naštetega premoženja pa sta skupaj z ženo prišla tudi s pomočjo posojil. Pukšič je Golobiča med drugim še spraševal, če ima kot najbogatejši slovenski kmet poklicno kmetijsko šolo, da je lahko dobil status kmeta.
Dnevnik.si












































Komentarji