Vlada in delodajalci so prepričani, da bi z limitiranjem prispevkov spodbujali zlasti zaposlovanje visoko izobraženih, ki predstavljajo za delodajalce tudi največji strošek, poleg tega pa naj bi na tak način odpravili sedanjo "nepravičnost" socialnega sistema. Zagovorniki uvedbe socialne kapice namreč opozarjajo, da če so pravice, ki izhajajo iz sistemov socialne varnosti (pokojnina, nadomestilo za brezposelnost, porodniška, zdravstvene storitve), omejene, bi moralo enako veljati tudi za vplačila.
Vlada ocenjuje, da bo uvedba socialne kapice v višini 3405,5 evra na mesec pomenila letni izpad v višini 235 milijonov evrov. Pri tem načrtuje, da bi zaradi višjih vplačil akontacije dohodnine pri teh zavezancih nadomestila okoli 40 milijonov evrov, preostanek izpada pa naj bi delno zakrpali s širitvijo osnov na avtorske in podjemne pogodbe ter študentsko delo in z zvišanjem sedanje minimalne osnove pri samostojnih podjetnikih in lastnikih družb z omejeno odgovornostjo. Vlada kot možnost omenja tudi zvišanje cedularne obdavčitve kapitalskih dobičkov z 20 na 30 odstotkov.
Višje plače so v Sloveniji najbolj obremenjene
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so uvedbo socialne kapice predlagali že pred leti. Ugotavljajo, da so v Sloveniji davčno najbolj obremenjene višje plače. Davki in prispevki pri neto plači v višini 3000 evrov znašajo na primer v Sloveniji več kot 3700 evrov ali 235 evrov več kot Avstriji, skoraj 260 evrov več kot v Nemčiji in kar 1114 evrov več kot v Franciji. Medtem ko se delež neto plače v višini 1000 evrov v skupnih mesečnih stroških delodajalca giblje okoli 65 odstotkov, se pri plačah v višini 3000 evrov zniža na zgolj 46 odstotkov. Po nekaterih analizah so, kot smo že poročali, višje plače v Sloveniji celo najbolj obremenjene na svetu.
"Socialna kapica bi močno razbremenila stroške dela visoko izobraženih kadrov, ki jih naše gospodarstvo še kako potrebuje, in zmanjšala odliv strokovnjakov v tujino," pravi generalni sekretar ZDS Jože Smole. Ob tem opozarja, da je za vzdržnost pokojninske blagajne treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med solidarnostjo in pravičnostjo.
Stroka nima enotnega mnenja
"Pri socialni kapici gre za temeljno pravičnost. Če so najvišje pokojnine omejene s štirikratnikom minimalne plače, je treba omejiti tudi vplačila," je prepričan tudi Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete, ki poudarja, da je Slovenija, ker nima socialne kapice, izjema v svetu.
Drugače meni njegov kolega z ekonomske fakultete Maks Tajnikar: "Meni ta ideja ni všeč. Ker izdatkov za socialne blagajne ne bomo mogli zmanjšati, bomo v njih naredili še večjo luknjo, obenem pa bomo s prispevki obremenili nižje plače." V uvedbi socialne kapice tudi ne vidi pozitivnih učinkov pri zaposlovanju visoko izobraženih kadrov. "Nič mi ni znano, da bi ti doslej iskali delo v tujini, prav tako pa ne verjamem, da jih bodo podjetja kaj raje zaposlovala," pravi Tajnikar. Do uvedbe socialne kapice je precej skeptičen tudi Tine Stanovnik, prav tako z ekonomske fakultete. "Slaba stran je zmanjševanje prihodkov, pri čemer je vprašanje, ali bi uvedba socialne kapice zares zmanjšala stroške dela," meni Stanovnik, ki ocenjuje, da "ne gre za zelo pomembno zadevo".