"Vse obveščanje med policijo in preiskovalnim sodnikom ter kasneje tožilstvom je potekalo v sklopu dogodka, ali je bil pokojni mogoče žrtev kaznivega dejanja. Med ogledom so se pojavile določene nejasnosti, ki pa so se potrdile šele 11. februarja, ko smo z Nacionalnega veterinarskega inštituta dobili nekatere podatke, ki kažejo na sum mučenja živali. Šele od 11. februarja (psi so dr. Baričeviča do smrti raztrgali 2. februarja, op. p) govorimo o kaznivem dejanju mučenja živali," je včeraj v prostorih ljubljanske policijske uprave zbranim novinarjem povedal direktor ljubljanskih policistov Stanislav Vrečar.

Tega, ali je v tragedijo in v domnevno mučenje živali vpleten še kdo, ni niti potrdil niti zanikal. "Za zdaj nimamo podatka, da bi bil na kraju navzoč še kdo drug, ker pa preiskava še poteka, ne izključujemo ničesar," je povedal prvi ljubljanski policist. Te dni pogosto postavljeno vprašanje je tudi, kaj je kmalu po tragediji na kraju dogodka počela državna sekretarka kmetijskega ministrstva Sonja Bukovec, saj je prav njeno ministrstvo dovolilo, da so se nevarni bulmastifi, ki so že leta 2006 hudo poškodovali Stanislava Megliča, lahko vrnili k lastniku.

Vrečar je pojasnil, da je bila Bukovčeva tam kot prijateljica pokojnikove sestre Dee Baričevič, ki se je v družbi Bukovčeve že kmalu po napadu pojavila na zavarovanem območju, čeprav je policisti o smrti njenega brata niso obvestili. Bukovčeva pa po zagotovitvah policistov ni mogla vplivati na preiskavo: "Na kraju je bilo zagotovljeno, da se sledi in vsi predmeti in druga dejstva niso uničili ali odnašali," je povedal generalni direktor policije Janko Goršek .

Šef kriminalistov Aleksander Jevšek pa je pojasnil, da je policija začela tudi predkazenski postopek, v katerem preučuje okoliščine vračanja psov pokojnemu Baričeviču. "V javnosti se pojavlja veliko sumov, da je bilo pri tem postopku marsikaj narobe. Gre za glas javnosti in te podatke bomo preverjali," je povedal Jevšek in dodal, da policisti preverjajo tudi, ali so se sumi o domnevnem zlorabljanju Baričevičevih bulmastifov pojavljali že kdaj prej, podatke o tem pa iščejo tako v zavetišču Gmajnice, kjer so več let bivali bulmastifi Atlas, Atos in Joy, kot tudi v krogu ljudi, ki so "poznali te okoliščine".

Znano je namreč, da je veterinarski inšpektor trikrat odredil usmrtitev Atlasa in Joy, a je upravno sodišče njegovo odločbo razveljavilo, zahtevalo ponovno odločanje o zadevi in dalo napotek, da je treba preučiti vse možnosti, ali je mogoče varnost ljudi zagotovi kako drugače kot z usmrtitvijo psov.

Na MKGP, ki se je odločilo za vrnitev nevarnih psov lastniku, pravijo, da druge izbire niso imeli, saj da so morali spoštovati napotek upravnega sodišča. Toda kar štirje judikati (deli sodb, ki vsebujejo povzetek odločitve o neki zadevi na sodišču) vrhovnega sodišča (eden iz leta 2005, dva iz leta 2007 in eden iz leta 2009) kažejo, da bi MKGP lahko ravnalo tudi drugače. Zakon o upravnem sporu sicer določa, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vendar ima po presoji vrhovnega sodišča upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopnega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti, po katerem mora organ odločati na podlagi ustave, veljavnih zakonov in drugih predpisov, vendar mora to v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. To je veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek tudi storil, a se je MKGP vseeno odločilo v prid lastnika nevarnih bulmastifov.