Združenje protifašistov iz Kopra je 10. februar razglasilo za dan miru in sožitja

Dušan Fortič: "Ne le Primorska, tudi ostala Slovenija je bila z okupacijo Italije žrtev fašističnega nasilja." (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Za razglasitev 10. februarja za dan miru in sožitja so se v koprskem Združenju protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov odločili, ker "ne želijo vsako leto znova zavračati obtožb s strani italijanske politike ob dnevu spomina na fojbe in eksodus".

Kot so pojasnili v združenju, se v nasprotju z italijansko politično desnico, "ne želijo ukvarjati s preteklostjo kot obtožbo sedanjosti", z dnevom miru in sožitja pa želijo opozoriti tudi, da je bila osvoboditev Primorske rezultat narodnoosvobodilnega boja.

V združenju si želijo, da bi dan miru in sožitja prerasel okvirje Primorske. "Ne le Primorska, tudi ostala Slovenija je bila z okupacijo Italije žrtev fašističnega nasilja," je poudaril član združenja Dušan Fortič.

Pariška mirovna pogodba, ki so jo zavezniške sile z Italijo podpisale 10. februarja leta 1947, je po mnenju Fortiča sicer še vedno aktualna, kajti na njenih osnovah temeljijo odnosi v Evropski skupnosti.

Pobudi za razglasitev 10. februarja za dan miru in sožitja se je pridružila italijanska protifašistična organizacija Promemoria. Kot je ob tem poudaril predsednik Promemorie Sandi Vovk, je pomembno, da se italijanskemu državnemu prazniku, dnevu spomina na fojbe in eksodus odvzame naboj, ki ga je ta dobil v zadnjih letih.

"Kar se dogaja ob dnevu spomina, se ne dogaja le ob meji," je opozoril Vovk. Po njegovih besedah ne gre le za zadevo, ki kali meddržavne odnose med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi odnose znotraj Italije in je znak "ponovne fašizacije Italije, ki zadeva vse Italijane".

Vovk je obenem opozoril na domnevno sodelovanje slovenskih desničarskih organizacij z italijansko desnico. Slovenske desničarske organizacije naj bi po njegovih besedah italijanskim ezulskim organizacijam nudile podporo in informacije za izvajanje svojih aktivnosti.