»Ko sistem odpove, država takoj napove zakonske spremembe. To nima nobenega smisla,« pravi Sabina Stariha Pipan in dodaja, da jo je najbolj groza, da bi se »vrnili v srednji vek« in prepovedali nekatere pasme. »Vsak pes ima lahko katero koli vedenjsko težavo, od pretiranega strahu do različnih oblik agresivnosti. To ni povezano s pasmo, zato pasemski zakoni nimajo prav nobenega smisla,« pravi Pipanova. 

"Državni organi bi lahko preprečili, da bi se nevarna bulmastifa Atlas in Joy vrnila k lastniku. Sama menim, da psa, ki sta tako hudo poškodovala človeka, ne bi smela nikoli zapustiti zavetišča," poudarja Sabina Stariha Pipan, doktorica veterine s Prve klinike za male živali v Ljubljani, s katero smo se pogovarjali po grozljivi tragediji, ko so bulmastifi na domačem dvorišču raztrgali lastnika - znanega ljubljanskega zdravnika Sašo Baričeviča. Nekateri so takoj pohiteli z zahtevo po spremembi zakonodaje, ki naj bi ljudi bolj obvarovala pred nevarnimi psi. Poslanec LDS Borut Sajovic je prepričan, da bi to lahko uredil njegov predlog zakona o odgovornem lastništvu psov, ki ga je leta 2006 že vložil v parlamentarni postopek, a ni bil sprejet. Sajovic je takrat sestavil seznam 12 pasem nevarnih psov, katerih lastniki bi morali pridobiti posebno licenco za ravnanje z njimi. Da je treba zakonodajo, povezano z zaščito ljudi pred nevarnimi živalmi, spremeniti, je prepričan tudi kmetijski minister Milan Pogačnik, Sabina Stariha Pipan pa ne misli tako.

"Ko sistem odpove, država takoj napove zakonske spremembe. To nima nobenega smisla! Po incidentu s Stanislavom Megličem (Baričevičevi bulmastifi so 15. marca 2006 skoraj do smrti poškodovali sprehajalca, op. p.) so leta 2007 sprejeli novelo zakona o zaščiti živali, ki je dobra, saj omogoča, da pse, ki so močno poškodovali ali ubili ljudi ali živali, takoj usmrtijo. Novega zakona ne potrebujemo. Zakaj bi ga, saj v primeru Baričeviča ni bil kršen zakon. Tudi z zahtevo, da bi morali imeti na javnih površinah vsi psi nagobčnike, se ne strinjam. Kaj bi to pomagalo v konkretni zadevi, ko so bulmastifi lastnika raztrgali na domačem dvorišču?! Najbolj pa me je groza, da bi se zaradi zadnjega tragičnega dogodka tudi pri nas vrnili v srednji vek in bi prepovedali nekatere pasme. Vsak pes ima lahko katero koli vedenjsko težavo, od pretiranega strahu do različnih oblik agresivnosti. To ni vezano na pasmo, zato pasemski zakoni nimajo prav nobenega smisla. Z njimi le osamiš in zaznamuješ nedolžne lastnike in nedolžne pse. Mešanci in tako imenovane nenevarne pasme, denimo nemški ovčarji ali zlati prinašalci, bodo lahko medtem nekoga ubili, a to ne bo noben problem, ker so pač na seznamu dovoljenih pasem," opozarja Stariha-Pipanova.

Torej bi bil "pasemski" zakon korak nazaj?

Vsekakor. Takšni zakoni nedolžnega človeka ali žival vnaprej nečesa okrivijo. To ni ne strokovno ne učinkovito. Povprečen Slovenec namreč ne ve, kaj je to pitbulterier, kaj ameriški staffordshirski terier. Ko sliši besedo bul in to, da so bulmastifi nekoga raztrgali, in ko se pojavi še neki politik s predlogom, da bomo bulmastife prepovedali, je povprečen človek takoj zadovoljen.

Pred leti je v Sloveniji mešanec ubil leto in pol starega otroka. Pes je bil na verigi in otrok je šel k njemu. Kaj zdaj? Bomo mešance prepovedali? Po vsem svetu je največ ugrizov od mešancev, ker je teh psov največ. Kakšna korist bo, če prepovemo pitbule, ki imajo, denimo, en ugriz na leto, ko pa petsto ljudi pogrizejo mešanci. To nima nobenega smisla. Združeno kraljestvo je leta 1991 sprejelo zakon o nevarnih psih, vendar so medtem različne raziskave pokazale, da se število in moč ugrizov kljub temu nista zmanjšala. Enako je v Nemčiji, kjer so v večini zveznih dežel uvedli posebne pogoje za lastnike tako imenovanih nevarnih pasem, denimo pitbulov, ameriških staffordshirskih terierjev in še nekaterih drugih, a je kmalu za tistim punčko raztrgal domači nemški ovčar. Za človeka so namreč lahko potencialno nevarni vsi večji psi katere koli pasme, za otroka pa tudi srednje veliki in manjši psi. Ker se tudi v Nemčiji število ugrizov ni prav nič zmanjšalo, razmišljajo o ukinitvi pasemskega zakona. Mi ga bomo pa uvedli? Država bi morala zares učinkovito ukrepati proti neodgovornim skrbnikom psov, ne pa vnaprej obsojati nedolžnih.

V Sloveniji ste vodilna strokovnjakinja za vedenjske težave psov, vendar v komisiji, ki je sprejela usodno odločitev o vrnitvi bulmastifov Atlasa in Joy, niste sodelovali.

Moje mnenje je bilo, da ta psa nikoli več ne bi smela priti skupaj s še tretjim bulmastifom. Ostati bi morala v zavetišču. In ker živali nikakor ne bi vrnila lastniku, sem ocenila, da nima smisla sodelovati v komisiji, ki je odločala o tem. A tudi usmrtitve ne bi zahtevala, če takrat veljavni zakon tega res ni dopuščal.

Menite, da mnenja ne bi spremenili, če bi z Atlasom in Joy opravili preizkuse, kako se vedeta v različnih okoliščinah?

Nikoli! Strokovnjaki menijo, da terapija pri psu, ki je ubil ali hudo poškodoval človeka, ne bi bila etična. Večinoma se drugod po svetu tako žival humano usmrti. Nikjer tudi nisem zasledila, da bi psa, ki skoraj ubije ali ubije človeka, prevzgajali.

Bi bili tudi vi tako vztrajni, če bi bili v koži dr. Saše Baričeviča?

Če bi moj pes nekoga hudo poškodoval, bi ga dala usmrtiti, saj ne vem, kako bi lahko z njim živela naprej. Vedenje psa je vedno splet podedovanih lastnosti, tega, kaj se dogaja z živaljo že pred rojstvom v maternici, denimo prehrana in stres matere, pomembno je tudi, kaj se dogaja po rojstvu pri vzreditelju, koliko je žival socializirana, kaj se dogaja, ko pride žival v novo okolje k skrbniku... Vse to oblikuje njeno vedenje, ne samo šolanje in ne samo geni. Če pes nekoga skoraj do smrti ali do smrti pogrize, potem vemo, da je to v njem in da se bo lahko v določenem trenutku spet sprožilo.

Ker v Sloveniji ni specializiranega študija za vedenjske motnje psov, bi bilo morda modro, da bi ministrstvo za kmetijstvo v strokovno komisijo povabilo strokovnjake iz tujine?

Kaj bi pa lahko naredili, če sta že dve komisiji prej rekli, da bulmastifi Atos, Atlas in Joy ne smejo več bivati skupaj? Menim, da noben strokovnjak iz tujine ne bi dovolil teh treh psov vrniti na isti kraj. Sama jih tudi prevzgajala ne bi. Že to, da so hoteli prevzgajati vse tri skupaj, je bila velika napaka, saj so pri tem napadli inštruktorico.

Ko so Baričeviču vrnili popadljive pse, ste pomislili, da bi lahko kdaj napadli tudi lastnika?

Preden so jih vrnili, me je skrbelo predvsem to, da bi do njih prišel tuj človek, predvsem otrok, zaradi tega ne bi nikoli dovolila, da Atlas in Joy zapustita zavetišče, če bi bila članica strokovne komisije. Nisem pa niti pomislila, da bi lahko bulmastifi raztrgali lastnika. To je grozna in zelo redka tragedija, zato sem bila zelo šokirana, ko sem izvedela zanjo. Dr. Baričevič je moral te pse oboževati, da jih je po grozljivem napadu na Megliča vzel nazaj. Verjetno se navaden smrtnik, ki ne bi imel toliko zvez, ne bi mogel braniti tako daleč, da bi mu jih vrnili. Toda država bi mu morala reči ne.