Nevladne organizacije kritične do Pahorja in vlade, ki zanemarja civilni dialog

Predsednik vlade Borut Pahor (Foto: Bojan Velikonja)

"Drži, da na memorandum nevladnih organizacij vlada ni odgovorila pisno, vendar pa so in še potekajo določene aktivnosti, ki dokazujejo odzivnost in pozornost vlade do nevladnih organizacij," meni državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Tina Teržan.

Tako je bila aprila lani ustanovljena posebna medresorska delovna skupina za usklajevanje odprtih vprašanj pri sodelovanju vlade z nevladnimi organizacijami (NVO), v kateri so tudi predstavniki NVO in jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč. Glede na predloge in gradiva, pripravljena tudi s strani ministrstva, na ministrstvu za javno upravo pričakujejo, da bo delovna skupina v kratkem začela aktivno delovati.

"Glede na (ne)razvoj dogodkov lahko o dialogu, ki se je pričel decembra 2008 na srečanju med NVO in vlado, rečemo, da ga ni in ga nikoli tudi ni bilo. 23. decembra 2008 se je namreč začel in hkrati neslavno končal," je prepričan Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij Slovenije.

V februarju 2009 so NVO vladi sicer še predale memorandum, za katerega jih je prosila in v katerem so navedle nekatere predloge glede odprave sistemskih težav pri delovanju, a se je pri tem, pravi Forbici, tudi končalo.

Dodaja, da vladnega odgovora nikoli ni bilo, pa tudi premier se je nehal odzivati na njihove pobude in vprašanja. Tako že tri mesece nevladniki čakajo njegov odgovor na javno pismo, v katerem so ga spraševali, s kom se naj sploh pogovarjajo, pred dvema mesecema pa so ga prosili za delovno srečanje, a se tudi na to pobudo ni odzval.

Na splošno v Sloveniji s civilnim dialogom po mnenju Forbicija ni bistveno drugače kot drugje, vsaj kar se uspehov NVO tiče ne. Njihov vpliv na javne politike je primerljiv s tistim v zahodno-evropskih državah, kjer je sektor izjemno razvit. Do pomembne razlike pa prihaja pri formalizaciji tega dialoga. V Sloveniji ne obstajajo nobeni predpisi, ki bi to področje generalno urejali, posledično pa tudi ni utečena praksa posvetovalnih procesov, je zatrdil.

Ravnanja ministrstev in drugih državnih organov so zato po besedah Forbicija zelo različna. Celo znotraj posameznega organa prakse variirajo. Tako nekatera ministrstva razpisujejo javne obravnave predlogov predpisov, druga ne, ponekod so zanje postavljeni ustrezni roki, drugje pa so tako kratki, da zbujajo resen dvom v to, ali si ministrstva pripombe sploh želijo, pojasni in dodaja, da bo to področje potrebno šele urediti.

"Za to pa je sprva potrebna sprememba politične volje, saj še nobena vlada doslej ni bila zares naklonjena civilnemu dialogu. Tudi pri tem Slovenija bistveno zaostaja za omenjenimi državami," je poudaril.

Civilni dialog v Sloveniji je sicer po besedah Teržanove zanesljivo ena od osnovnih sestavin sodobne demokratične družbe. Zato je ena ključnih pridobitev, ki jo prinaša novembra lani sprejeta resolucija, uvedba vsaj minimalnih standardov za vključevanje zainteresirane javnosti v postopke priprave zakonov in podzakonskih aktov. Prepričana je, da bodo s sprejemom sprememb poslovnika vlade in z obvezno uporabo informacijske podpore pri pripravi predpisov v marcu izpolnjeni vsi pogoji, da bo resolucija "zaživela" v polni meri.

Po mnenju Teržanove zadnje srečanje z NVO, ki se financirajo preko ministrstva za javno upravo, v začetku decembra dokazuje, da ministrstvo ves čas komunicira z nevladnimi organizacijami. Obravnavali so veliko odprtih vprašanj, ki so nastala med ministrstvom in NVO, izmenjali kar nekaj kritičnih misli in pogledov ter sprejeli skupne zaključke o usmeritvah za delo v letu 2010, je pojasnila državna sekretarka.

V interesu izboljšanja sodelovanja z NVO so po mnenju ministrstva storili pomemben korak naprej. Septembra lani so namreč znotraj ministrstva ustanovili službo za nevladne organizacije. Ta omogoča nevladnim organizacijam opredeljenega sogovornika znotraj ministrstva, hkrati pa zagotavlja boljši, hitrejši in točnejši pretok informacij med službo in ministrico.

Kabinet predsednika vlade je oktobra v koalicijsko in medresorsko usklajevanje poslal predlog odloka o ustanovitvi in delovnem področju urada za nevladne organizacije, vendar na ministrstvu za javno upravo predvideni ustanovitvi urada pri vladi niso naklonjeni, je pojasnila Teržanova.

Ustanovitev novega urada bi po mnenju ministrstva za javno upravo zadostila predvsem formi in ne vsebini, pri čemer pa nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da bi prinesla tudi dodatne finančne obveznosti.

Forbici sicer priznava, da sodelovanje s službo za NVO nedvomno poteka, hkrati pa so razočarani, ker so od nje pričakovali več. Prav tako so nevladniki po besedah Forbicija razočarani, ker leto pozneje ugotavljajo, da je pri ustanovitvi urada za NVO očitno šlo za prazne obljube vlade.