Žbogar: Basel ostaja kraj za reševanje vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke

Samuel Žbogar (Foto: Jaka Adamič)

Kot je poudaril, je sporazum o nasledstvu podpisan in veljaven. "Po sporazumu o nasledstvu je potrebno, da se vsa ta vprašanja rešujejo v okviru baselske banke" in mi smo ga tam tudi pripravljeni reševati, je dejal minister. "Ta odločba ne spreminja tega dejstva," je še poudaril minister, ki je sicer pojasnil, da je z odločbo seznanjen le prek medijev.

Sporazum določa, da morajo države naslednice nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge rešiti na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, ki so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla. Zamrla so tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da so pogajanja propadla in da vprašanje ne sodi v nasledstvo, ampak da gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

Potem ko je hrvaška premierka Jadranka Kosor v petek izrazila upanje, da se bosta s slovenskim premierom Borutom Pahorjem kmalu pogovarjala o vseh odprtih vprašanjih, tudi o vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje LB, pa je minister Žbogar, ki se v Münchnu udeležuje varnostne konference, v telefonskem pogovoru za STA še povedal, da ni seznanjen, da bi bil dogovorjen kak sestanek premierov.

Da ni seznanjen z decembrsko odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo in s tem odredilo odmrznitev postopkov proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki pred slovenskimi sodišči, pa je po poročanju današnjega Dela dejal premier Pahor med petkovim vladnim obiskom Bele krajine. "To prvič slišim, o tem ne vem ničesar. Sodbe ne poznam," je dejal premier. Po navedbah Dela je še dodal, da "takšnega dogovora med menoj in predsednico hrvaške vlade Kosorjevo, ki bi dal osnovo za takšno sodbo, ni", za nadaljnja vprašanja pa napotil na finančnega ministra Franca Križaniča.

Zakon o skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo, s katerim se je leta 2006 iz sklad za sukcesijo preoblikoval v javni sklad za nasledstvo, je v 23. členu določal, da pred slovenskimi sodišči ostanejo prekinjeni oziroma odloženi vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali katerikoli njeni podružnici v naslednicah SFRJ, in ki so bili prekinjeni oziroma odloženi na podlagi zakona o skladu za sukcesijo iz leta 1994.

Kot so pred štirimi leti navajali ob sprejemu zakona, je šlo za 110 tožb in tri izvršbe, ki so zoper LB in NLB potekali pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Šlo pa je večinoma za tožbe hrvaških varčevalcev. Delo v današnji izdaji sicer piše, da v evidenčnem oddelku vrhovnega sodišča nimajo podatka za koliko postopkov gre.

Ustavno sodišče je nato na podlagi zahteve hrvaških varčevalcev Andra in Alana Perića 2. decembra lani 23. člen zakona razveljavilo, saj je presodilo, da je zaradi posega v pravico do sodnega varstva protiustaven.

Neurejeno vprašanje hrvaških varčevalcev sicer že dve desetletji obremenjuje odnose med Slovenijo in Hrvaško. Gre za vprašanje deviznih vlog okoli 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki skupaj z obrestmi od LB zahtevajo več kot 172 milijonov evrov.