Še ena opozicijsko-koalicijska izredna seja parlamenta

Zunanji minister Samuel Žbogar in Franc Pukšič. (Foto: Matej Povše)

Sprva so opozicijski poslanci zahtevali, da vlada odstavi namestnico ministra za razvoj Andrejo Jerina, ker naj bi ustavila črpanje denarja iz blagajn EU, vendar so jih v pravni službi prepričali, da državni zbor te pristojnosti nima. Včeraj so izredno sejo zahtevali tudi poslanci treh koalicijskih strank (med njimi ni poslancev DeSUS), da bi obravnavali vladno strategijo izhoda iz krize in nekaterih z njo povezanih zakonov. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar se je odločil obe zahtevi združiti v eno izredno sejo.

Na včerajšnji seji kolegija se je večina s tem strinjala, le poslanci SDS in SNS so menili, da bi si morali za temeljito razpravo in dopolnjevanje izhodne strategije vzeti več časa za premislek in jo obravnavati posebej in kasneje na novi izredni seji zbora. Verjetno je vodja poslancev SDS Jože Tanko odlog razprave o izhodni strategiji predlagal zato, ker naj bi se v torek sestala njihova vlada v senci. Ta naj bi preučila tako vladne predloge kot tudi to, koliko je vlada pri tem upoštevala njihove predloge iz tako imenovanega tretjega svežnja protikriznih ukrepov, o katerih so pred dvema tednoma govorili na prejšnji izredni seji. Večina vodij poslanskih skupin Tankovega predloga ni podprla. Prav tako niti ne predloga, da bi v nasprotju z dosedanjo prakso vodenja izrednih zasedanj - zlasti s tisto iz prejšnjega mandata, ko je parlamentu predsedoval France Cukjati SDS - tokrat bistveno povečali čas za razpravo.

Gantar je izjemoma popustil samo toliko, da bodo, denimo poslanci SDS lahko za dve (od sedmih) točki, ki ju bodo sami izbrali, porabili dobri dve uri, za ostale pa po 10 minut za vsako. Enako velja tudi za SD. To je po njegovih parlamentarnih izkušnjah dovolj časa, da vsaka poslanska skupina jasno pove svoja stališča o temah, ki so v obravnavi. Tanko je vztrajal pri svojem. Ko je že četrtič ponovil svoj predlog, je bilo poslanki Zares Cveti Zalokar Oražem vsega dovolj. Menila je, da je tako ponavljanje enega in istega v nedogled norčevanje iz drugih poslancev in žalitev njihovih intelektualnih sposobnosti.

Poleg omenjenih dveh tem, črpanja denarja iz EU in izhodne strategije, bo državni zbor konec prihodnjega tedna obravnaval predlog predsednika vlade, da položaj ministra za okolje in prostor zasede profesor Roko Žarnić. Zatem pa še po nujnem postopku zakon o zvišanju minimalne plače na 734 evrov bruto z ustrezno spremembo zakona o dohodnini in spremembo zakona o plačah v javnem sektorju. Zadnja točka pa naj bi bila obravnava podaljšanja znižanja plač funkcionarjev za en plačilni razred. Ob tem zakonu je Tanko včeraj predlagal, da bi vsem vladnim funkcionarjem zaradi tega, ker se zadeve v zvezi s krizo ne pomikajo v pravo smer, plače znižali za dva razreda, krizni skupini ministrov, ki naj bi bila najodgovornejša za neuspeh, pa za tri do štiri razrede. Vodja poslancev SD Bojan Kontič je ob tem zgolj pripomnil, da bi bilo lepo, če bi bivši ministri, ki so tudi prispevali k globini krize, vrnili denar, ki so ga v obliki plače dobivali še celo leto po izteku njihovega mandata.

Preiskovalna manjšina uveljavila svojo voljo

Komisija državnega zbora, ki naj bi preiskovala sumljive gradbene posle, plačane z državnim ali denarjem ljubljanske mestne občine, je v četrtek obravnavala besedilo dokaznega sklepa in seznam prič, ki ju je pripravila predsednica komisije, poslanka SDS Alenke Jeraj. Koalicijska večina v komisiji je menila, da bi si morali za sklep, ki je podlaga za delo komisije, vzeti več časa, ne pa, da ga dobijo tik pred sejo. Toda trije opozicijski člani komisije so uporabili 12. člen poslovnika parlamentarne preiskave, ki jim med drugim omogoča, da ena tretjina članov komisije lahko zahteva sprejem dokaznega sklepa in sklepa o seznamu prič. Predsednica Jerajeva včeraj ni želela pojasniti podrobnosti iz tega sklepa, ki opredeljuje sume o koruptivnem ravnanju občinskih in državnih funkcionarjev, niti razkriti imen osumljencev oziroma preiskovancev. Na naše vprašanje je le potrdila, da so med njimi minister Gregor Golobič, ljubljanski župan Zoran Janković ter gradbeniška poslovneža Ivan Zidar (SCT) in Hilda Tovšak (Vegrad). Prav tako je za zdaj še skrivnost tudi seznam 16 prič, ki jih je predlagala Jerajeva in potrdila omenjena trojica opozicijskih poslancev.