Tožbe hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke "odmrznjene"

Približno 132.000 hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke skupaj z obrestmi zahteva več kot 150 milijonov evrov. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Ustavno sodišče je 3. decembra lani odločilo o pobudi dveh hrvaških državljanov, ki sta izpodbijala 23. člen zakona o skladu RS za nasledstvo in visokem predstavniku RS za nasledstvo. Ustavni sodniki so odločili v prid pravici do sodnega varstva, ki je bila prekršena z določbo, da morajo biti upravni in izvršilni postopki, ki se nanašajo na devizne hranilne vloge v banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli državi naslednici SFRJ, začasno ustavljeni in počakati, dokler ne bo v celoti rešeno vprašanje sukcesije.

Ker noben cilj ne more upravičiti posega v pravico do sodnega varstva, če je njegova posledica sprejem ukrepa, ki to pravico povsem izvotli oziroma izključuje, se ustavno sodišče ni ukvarjalo s trditvami o morebitni škodi, ki bi nastala v primeru nadaljevanja sodnih postopkov ter s trditvami o negativnem vplivu na stabilnost slovenskega bančnega sistema, so v odločbi zapisali ustavni sodniki. Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan je pojasnil, da torej ustavno sodišče ni odločalo o konkretni zahtevi glede obveznosti vračila deviznih vlog varčevalcem Ljubljanske banke, temveč je ocenjevalo zakonsko določbo, ki je omejevala potek sodnih postopkov v določenih zadevah deviznih hranilnih vlog, in to določbo razveljavilo.

Slovenska sodišča bodo tako lahko nadaljevala postopke o utemeljenosti terjatev deviznih varčevalcev. Pred "zamrznitvijo" postopkov je na pristojnih sodiščih potekalo 110 tožb in tri izvršbe varčevalcev nekdanje LB zoper LB in NLB. V odvetniški pisarni Jadek-Pensa, ki je zastopala hrvaška državljana Andra in Alana Perića, sicer ocenjujejo, da razveljavitev omenjene zakonske določbe odpira tudi možnost za vlaganje novih tožb, vendar pa večjega navala ne pričakujejo. To pa bi se verjetno spremenilo, če bi kateri izmed varčevalcev s tožbo uspel.

Slovenska vlada poudarja, da je to vprašanje treba rešiti v okviru sukcesije. Kot je znano, pa so pogajanja o nasledstvu v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu leta 2002 povsem zamrla; Hrvaška je namreč vztrajala, da vprašanje hrvaških varčevalcev ne sodi v nasledstvo, ampak da gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

O hrvaških varčevalcih tudi Pahor in Kosorjeva

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj izrazila upanje, da se bosta s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem, potem ko sta se uspešno dogovorila o ločitvi hrvaških pristopnih pogajanj z EU od reševanja mejnega spora, kmalu pogovorila tudi o vseh drugih odprtih vprašanjih - tudi o vprašanju varčevalcev Ljubljanske banke. O tem vprašanju sta se premierja, kot je znano, že pogovarjala na nedavnem srečanju v Kranjski Gori.