Vlada sprejela strategijo za izhod iz krize; bodo falcona naposled prodali?

Po Pahorjevih besedah bo letos in v prihodnjih letih potekala vojna nacionalnih gospodarstev, pri čemer slovenska vlada računa, da bo na račun sprejete izhodne strategije med zmagovalci. Razvojni preboj za Slovenijo je po njegovih besedah v teh okoliščinah možen samo z "ofenzivo na vseh frontah in določitvijo prioritet, kjer se okrepi naše sile".

Slovenija strategije sicer ni sprejela brez posvetovanj z nekaterimi drugimi primerljivimi državami ali brez pregleda, kakšne instrumente imajo v mislih nam primerljive vlade in države. "Vendar pa je to delo dveh mesecev pod vodstvom vodje protikrizne skupine ministrov, ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija," je dejal Pahor.

*******IZHODNO STRATEGIJO SI OGLEJTE TUKAJ********

Pahor je to delo ocenil kot dobro opravljeno in dodal, da gredo zdaj v državni zbor z namenom po razpravi o tem, ali so ukrepi in strategije, ki jih vlada kratkoročno in dolgoročno pripravlja za stabilizacijo javnih financ ter krepitev konkurenčnosti in socialne povezanosti, ustrezne oziroma ali morda kak ukrep še manjka ali pa ga je treba dopolniti.

Premier pričakuje, da bo parlament razpravo opravil v drugem mesecu, tako da bi nato do poletja na vlado lahko prišla večina najtežjih odločitev ter če je le mogoče tudi v DZ. V drugi polovici leta bi potem sledilo uveljavljanje sprejetih zakonov, uredb in odločitev.

*******Preberite si še odzive političnih strank in strokovnjakov na izhodno strategijo ter odziva GZS in OZS.*******

Glede očitkov, češ da je socialni dialog, ki je ključen za uspešno uveljavljanje ukrepov, na zelo nizki ravni, Pahor sicer odgovarja, da so se tako sam kot tudi ministri in drugi predstavniki vlade velikokrat sestali tako z delodajalci kot sindikati. Dokaz tega je med drugim že sprejet predlog zakona o minimalni plači.

Socialni dialog je močan, poudarja Pahor in izpostavlja, da je država v teh letih zaradi krize pred vrsto težkih odločitev. Hkrati poudarja, da se lahko v kakšnem primeru tudi zgodi, da bo vlada sprejela kakšno odločitev mimo delodajalcev in sindikatov, če v pogovorih ne bo dosežen konsenz, a bo vseeno potrebno ukrepati.

*******Več o vladni izhodni strategiji TUKAJ*******

Sicer je državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek umaknil svojo odstopno izjavo. Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci po seji vlade, sta se z premierom Borutom Pahorjem dogovorila, da sodeluje še v nekaterih projektih, ki so pomembni za ministrstvo za obrambo. Zanikal je, da bi bile na ministrstvu kakršne koli izredne razmere. Ob tem je Krek zavrnil tudi nekatere navedbe, da civilni nadzor nad vojsko v Sloveniji ne deluje več. Kot je zatrdil, Slovenska vojska opravlja svoje naloge v skladu s zakonodajo, predpisi in usmeritvami ministrice za obrambo Ljubice Jelušič ter je tudi pod stalnim nadzorom državnega zbora.

Krek je sicer dejal, da je odstopno izjavo podal, ker je naredil oceno lastnega dela v enem letu in "pričakovanja, ki sem jih imel, so bila višja, kot sem jih uresničil". Pojasnil pa je, da sta v današnjem pogovoru s Pahorjem ugotovila, da še obstajajo projekti, ki jih je treba realizirati, zato je zagotovil, da bo pri njih sodeloval.

Na Morsu naj ne bi bilo izrednih razmer

Državni sekretar je tudi zavrnil namige, da bi bile na obrambnem ministrstvu izredne razmere. Igor Kotnik je bil po besedah Kreka na mesto namestnika generalnega direktorja za obrambno politiko, ki je po uradniški hierarhiji višje kot svetovalec ministrice, postavljen potem, ko je končal delo na strateškem pregledu obrambnega resorja, za katerega je bil kot svetovalec zadolžen. Prošnje za razrešitev, ki jo je podal generalni sekretar Boštjan Hožič, pa Krek danes ni komentiral.

Predsednik vlade Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil hvaležnost Kreku, da je ta umaknil svoj odstop. "To štejem tudi kot znak osebnega zaupanja v moje delo in v mojo željo, da se stvari postavijo na svoje mesto," je povedal premier. Kreka je označil za uglednega profesionalca, njegovo potezo pa kot vredno občudovanja.

Krek: Vlada se nagiba k prodaji falcona

Vlada se danes ni odločila o tem, kaj storiti z letalom falcon, se pa nagiba k prodaji letala, je danes po seji vlade povedal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek. Kot je dejal, vse dosedanje predvidene možnosti niso bile ekonomsko ustrezne, za letalo pa bi po njegovih predvidevanjih lahko iztržili med 16 in 20 milijonov dolarjev.

Predsednik vlade Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se morajo odločiti med dvema slabima rešitvama in izbrati manj slabo. Zato so si vzeli še teden dni časa za natančne izračune, da bo javnost prepričana, da so izbrali manj slabo. Nakup falcona je označil za nasedlo investicijo in zgodbo o neuspehu.

Kot je povedal Krek, je vlada danes obravnavala poročilo ministrstva za obrambo o falconu. Doslej se je seznanila že s številnimi različnimi možnostmi: da bi letalo poskušali zamenjati za drugo taktično transportno letalo, da bi z letalom dokapitalizirali eno od slovenskih podjetij, da bi ga oddali v najem ali pa v operativno upravljanje. Omenjene rešitve pa ekonomsko niso ustrezne, zato se vlada nagiba k prodaji letala, je povedal državni sekretar.

Falcon vreden največ dvajset milijonov evrov

Argumenti za takšno razmišljanje so po njegovih besedah povezani zlasti z gospodarnostjo uporabe letala. Kot je dejal, so naredili izračun, pri koliko urah poleta bi se letalo ekonomsko izplačalo. Ugotovili so, da bi bila ob uporabi vojaških pilotov, ki so že zaposleni v Slovenski vojski in tam že prejemajo plačo, rentabilna uporaba letala pri 300 urah ali več. Slovenska vlada pa je lani letela manj kot 250 ur, je povedal Krek. Poleg tega bi bilo v letalo treba vložiti še 300.000 do 400.000 evrov zagonskih stroškov.

Vrednost letala je sicer po oceni javnega cenilca 18,5 milijona dolarjev, vendar je po mnenju Kreka ta trenutek težko presoditi tržne razmere. Na ministrstvu sicer razmišljajo o številki med 16 in 20 milijonov dolarjev. Vlada bo po njegovih besedah o tem dokončno odločala na eni od prihodnjih sej. O odločitvi bodo še danes obveščena tudi podjetja, ki so oddala ponudbe za operativno upravljanje letala, je še povedal državni sekretar Krek.