Legendarni konec vikenda
V času, ko slovenskega radijskega prostora še niso poplavile komercialne radijske postaje, politični prostor pa je pregrevala bližajoča se osamosvojitev, je Marš poskrbel za nekatere odmevne prebliske. Po eni strani zaradi samosvoje glasbeno-programske usmeritve, po drugi pa zaradi nedeljske humoristične oddaje Hvala bogu, da je konec vikenda, ki je bliskovito dosegla kultni status in so posnetki teh oddaj potem krožili po vse Sloveniji.
"Žal pa je dejstvo, da Maršu nikoli ni uspel preboj, s katerim bi se uveljavil kot splošno poslušljiv radio," ugotavlja sociolog Andrej Fištravec, ki je bil v letih 1990-1992 prvi odgovorni urednik Marša.
Po prvih romantičnih letih se je radio najprej soočil s prihodom množične komercialne konkurence, h kateri je odšla delat večina dotedanjih sodelavcev, nato so Marš prizadeli še kriza (poslo)vodenja in neurejeni odnosi z ustanovitelji, v prvi vrsti z Univerzo v Mariboru in njenim tedanjim rektorjem dr. Ludvikom Toplakom. To je šlo celo tako daleč, da je univerza iztožila izbris zavoda in je Marš zato za kar dve leti izgubil frekvenco 95,9 MHz.
"Trenutno se mi zdi Marš pomembna vsebinska oaza, v kateri rastejo velike in majhne, dobre in morda kdaj tudi manj dobre ideje," je prepričana Saška Goropevšek, predsednica Društva za podporo radiu Marš. V tretjem desetletju delovanju radia Marš bi po njeni oceni morala biti prioriteta programska stabilizacija radia in intenzivnejša opredelitev smernic razvoja medija.
Lastno zadoščenje namesto honorarjev
"V novo desetletje plujemo s peščico mladih entuziastov, ki sicer nimamo veliko medijskih izkušenj, imamo pa predvsem željo, da naš radio postane relevanten neodvisen medij," dodaja Katarina Štucin, vršilka dolžnosti odgovorne urednice Marša. "Dejstvo pa je, da se soočamo z resnimi finančnimi težavami, zato se le redkokdo odloči, da nam bo pomagal. Delo namreč zahteva celega človeka, plačilo pa je zgolj lastno zadoščenje."
Fištravec ostaja optimist in je prepričan, da bi se radio zmogel v prihodnosti ustrezno pozicionirati v medijskem prostoru, saj pri nas obstaja kritična javnost, ki zahteva bolj zahtevne medijske vsebine. "Zelo pomembna je drugačna samozavest tistih, ki delajo na radiju. Ne smejo ostati v nekem plitkem levičarstvu, temveč morajo vstopiti v svet z novimi idejami. A to se ne sme dogajati na obrobju, temveč morajo stati sredi družbe. Lažna je namreč dilema med komercializacijo in resničnim življenjem," je prepričan Fištravec, ki Marševcem še priporoča pogum, da se pustijo izmeriti. Te meritve pa pred leti niso bile kaj spodbudne, saj nacionalne raziskave poslušanosti niso mogle Marša zajeti niti v odstotkih, število poslušalcev pa ni presegalo 1000 ljudi.