Kandidat za okoljskega ministra, Roko Žarnić, bo moral poslance prepričati na zaslišanju

Roko Žarnić (Foto: Bojan Velikonja)

V poslanski skupini SD se sicer glede odločitve predsednika vlade, da za novega okoljskega ministra predlaga Roka Žarnića, še niso odločali. A vodja poslanske skupine Bojan Kontič glede kandidata zaupa tako v dobro in tehtno presojo koalicijskega partnerja kot tudi v dobro presojo predsednika vlade.

Poslanci LDS so po besedah vodje poslanske skupine Boruta Sajovica takšen predlog glede na opravljene razprave pričakovali. V poslanski skupini bodo pred odločanjem o podpori počakali na njegovo predstavitev na matičnem delovnem telesu, pričakujejo pa, da je bil predlagan strokoven in kompetenten kandidat, ki ima željo, da se številna nerešena vprašanja s področja okolja in prostora rešijo.

V Zaresu pa po besedah vodje poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem predlog predsednika vlade podpirajo in se jim zdi primeren. V poslanski skupini tudi upajo, da bo novi minister dodobra stresel ministrstvo za okolje in prostor.

V poslanski skupini SDS bodo pred odločanjem po besedah vodje poslanske skupine Jožeta Tanka zagotovo opravili temeljito razpravo ter se pozanimali o kandidatu. Veliko bodo stavili tudi na zaslišanje kandidata na matičnem delovnem telesu, tako da bo njihova odločitev znana takrat, ko bo to zaslišanje opravljeno, je še pojasnil Tanko.

Tudi poslanci SLS se bodo o podpori kandidatu odločili, ko bo v DZ predstavil svoj pogled na delovanje ministrstva, kjer je delo zelo zahtevno in raznoliko, je dejal Jakob Presečnik. Ob tem je poudaril, da mora kandidat predvsem dobiti podporo koalicijskih poslanskih skupin.

Poslanci SNS Žarnića ne bodo podprli, "ker je Hrvat"

Poslanci SNS pa kandidata za novega okoljskega ministra ne bodo podprl, saj "dajejo podporo slovenskim kandidatom, Žarnić pa je Hrvat". "Mi Hrvatov ne bomo podpirali, še posebej, če se hočejo infiltrirati v slovensko vlado," je dejal Zmago Jelinčič.

Ko bo premier Pahor predlog tudi uradno vložil v DZ, se bo moral kandidat najprej v treh dneh in najpozneje v sedmih predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, v tem primeru odboru za okolje in prostor. Predsednik delovnega telesa mora nato takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra poslati predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu.

O imenovanju novega ministra bodo glasovali poslanci, za imenovanje pa zadostuje navadna večina poslanskih glasov.

Premier Pahor za okoljskega ministra predlaga profesorja Roka Žarnića

Premier Borut Pahor bo državnemu zboru kot kandidata za novega ministra za okolje in prostor predlagal Roka Žarnića, profesorja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Kot je dejal ob današnji predstavitvi, ne dvomi, da bo Žarnić v državnem zboru dobil podporo.

Po Pahorjevih besedah bo novi minister prevzel zahtevno in široko področje, polno problemov, ki na vrhu zahteva polnega človeka s širokim horizontom znanja in absolutno osredotočenega zgolj na delo ministrstva. Čeprav je resor v pogajanjih o sestavi vlade običajno podcenjen in razumljen kot drugorazreden, je takšna ugotovitev javnosti po premierovih besedah napačna.

Pahor se je ob tem dosedanjemu okoljskemu ministru Karlu Erjavcu, z odstopom katerega se bo danes seznanil DZ in bo do imenovanja novega ministra opravljal tekoče posle, zahvalil za njegov prispevek. Od novega ministra pa pričakuje, da bo vse svoje znanje, talente in bogate izkušnje absolutno podredil uspehu tega zelo pomembnega in zelo zahtevnega ministrstva.

Kot je dejal predsednik DeSUS Karl Erjavec, se je stranka potrudila, da so po njegovem odstopu z ministrskega mesta čim hitreje izpeljali vse postopke, saj želijo, da vlada čim prej nadaljuje delo v polni kondiciji.

Erjavec računa, da bo Žarnić takoj "zavihal rokave"

Žarnić, za katerega se je premier odločil med dvema kandidatoma, ki ju je predlagal DeSUS, je po njegovih besedah dober kandidat, ki bo deležen zaupanja v DZ. Računa, da bo Žarnić še v tem mesecu zavihal rokave in nadaljeval delo, ki ga je sam začel. "Ampak računam na lepši konec, kot sem ga doživel sam," je dodal Erjavec.

Vodstvu DeSUS se je Žarnić zahvalil za zaupanje, da ga je predlagalo kot enega od kandidatov.

Med projekti ministrstva za okolje in prostor, s katerimi se bo najprej seznanil, je Žarnić izpostavil umeščanje linijskih infrastrukturnih objektov v prostor, Triglavski narodni park, črpanje evropskih sredstev, kjotski sporazum, plinske terminale ter delo z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. "Znotraj tega bom skušal svoje znanje izkoristiti," je dejal.

Žarnić prevzem ministrskega položaja vidi kot vrh svoje kariere

Žarnić, ki je 35 let delal kot raziskovalec in prevzem ministrskega položaja vidi kot vrh svoje kariere, meni, da je ministrstvo za okolje in prostor eno od ključnih ministrstev. Vsakdanje življenje se dotika dela tega ministrstva, je pojasnil. "Mislim, da je to hudo velik izziv, ki mu je lahko kos le multidisciplinaren krog strokovnjakov vseh poklicev, od tehnike, naravoslovja do prava in ekonomije," je dejal.

Žarnić je danes podal odstopno izjavo s položaja člana uprave Gradbenega inštituta ZRMK ter člana upravnega odbora ZRMK Holdinga. Želi pa ostati 20-odstotno na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, a ne kot pedagoški delavec temveč kot nosilec začetih raziskovalnih projektov. Pahor se s tem strinja.

Žarnić je strokovnjak na področju gradbenih materialov in potresnega inženirstva

Kandidat za novega ministra za okolje in prostor Roko Žarnić je strokovnjak na področju gradbenih materialov in potresnega inženirstva. Je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer vodi katedro za preizkušanje materialov in konstrukcij. Ukvarja se tudi s problematiko varstva in prenove kulturne dediščine.

Roko Žarnić, rojen leta 1950, je leta 1974 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1985 je magistriral, doktoriral pa leta 1992. Po diplomi se je leta 1974 zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK) in tam ostal do leta 1993, nazadnje kot generalni direktor. Od leta 1993 poučuje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, še vedno pa je tudi delno zaposlen na Gradbenem inštitutu ZRMK, kjer je član uprave za raziskovalno delo in član upravnega odbora Holdinga ZRMK.

Raziskovalno pot je na ZRKM začel na področju potresnega inženirstva, posebej pa se posvetil raziskavam potresne odpornosti zidanih zgradb, večinoma takšnih, ki so del kulturne dediščine. Izkušnje si je nabiral med prenovo Posočja po prvem potresu leta 1977 in v Črni gori po potresu leta 1979. Razvil je model za nelinearno analizo potresnega odziva okvirne konstrukcije z zidanimi polnili, kar je bilo podlaga za njegovo magistrsko in doktorsko delo.

Po prihodu na univerzo je nadaljeval z delom na zidanih in lesenih konstrukcijskih elementih, v zadnjih osmih letih pa tudi s tistimi iz armiranih umetnih snovi in sodobnimi konstrukcijami iz lameliranega stekla. Leta 1995 je, ob reorganizaciji fakultete, ustanovil katedro za preskušanje materialov in konstrukcij, ki jo od tedaj tudi vodi.

Sodeluje pri pripravi nove generacije evrokodov za konstrukcije iz armirane plastike in stekla. Ves čas se ukvarja tudi z raziskavami na področju varovanja in prenove kulturne dediščine, s svojim delom na ravni evropske gradbene tehnološke platforme, kjer vodi vsebinsko področje za kulturno dediščino, pa pomaga pri usmerjanju sredstev evropske komisije za raziskave na področju kulturne dediščine.

Sodeluje pri vrsti bilateralnih projektov, soorganiziral pa je tudi tri mednarodne konference o prenovi kulturne dediščine. Rezultate raziskav je sam ali s sodelavci objavil v treh monografijah ter številnih prispevkih, večkrat je predaval v tujini, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad in priznanj. Leta 2004 je ustanovil slovensko gradbeno tehnološko platformo, od istega leta pa je tudi član vodstva evropske gradbene platforme.

Član stranke DeSUS je od avgusta lani.

Danes bo znana Pahorjeva odločitev o kandidatu za okoljskega ministra

Predsednik vlade Borut Pahor bo predvidoma danes, ko bo tudi uradno prenehala funkcija ministru za okolje Karlu Erjavcu, sprejel odločitev o kandidatu za njegovega naslednika ter predlog tudi posredoval v državni zbor. Še prej se bo o odločitvi posvetoval s predsedniki koalicijskih strank.

Izvršni odbor DeSUS je namreč v ponedeljek sklenil, da bo Pahorju predlagal dva kandidata za okoljskega ministra, in sicer profesorja na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Roka Žarnića ter načelnika oddelka za urbanizem na Mestni občini Ljubljana Mirana Gajška.

Pahor pa je v ponedeljek napovedal, da bo odločitev o kandidatu sprejel danes in predlog tudi že posredoval v državni zbor. Še prej pa naj bi se posvetoval z vodstvi DeSUS in drugih koalicijskih partnerjev, kar naj bo storil na današnjem rednem kolegiju predsednikov koalicijskih strank.

Premier se je sicer že srečal z obema kandidatoma DeSUS in se, kot je dejal v petek, pri sebi tudi že odločil, kateri izmed njiju se mu zdi bolj primeren. Slišati je bilo, da je zanj sprejemljivejši kandidat Žarnić.

Pahor mora novega kandidata za okoljskega ministra v parlament poslati v desetih dneh po tem, ko se bo parlament seznanil z odstopom dosedanjega okoljskega ministra Karla Erjavca. Ker se bo parlament o Erjavčevem odstopu seznanil danes, bo moral Pahor to storiti najpozneje do konca naslednjega tedna.