Eurobarometer: Večina Slovencev pričakuje, da se bo kriza še poglobila

Štiri petine Slovencev ocenjujejo, da je sedanji gospodarski položaj Slovenije slab, še posebno stanje na področju zaposlovanja, ki ga kot slabega vidi kar 91 odstotkov Slovencev. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

V primerjavi z zadnjim merjenjem pred šestimi meseci se je črnogledost Slovencev še okrepila. Delež tistih, ki menijo, da je stanje slovenskega gospodarstva slabo, se je povečal za 7 odstotnih točk, s tem pa je za 5 odstotnih točk presegel tudi povprečje Evropske unije (EU). Da gredo stvari v Sloveniji trenutno v pravo smer, meni slaba tretjina anketiranih, 39 odstotkov pa jih ocenjuje, da je ravno obratno.

Brezposelnost in gospodarski položaj sta po mnenju Slovencev prednostni zadevi, s katerima naj bi se ukvarjala vlada, glede obeh pa največji delež anketiranih v letošnjem letu pričakuje poslabšanje. V naslednjih 12 mesecih pričakuje poslabšanje gospodarskega položaja Slovenije 40 odstotkov vprašanih, izboljšanje pa le dobra četrtina. Poslabšanje razmer na trgu dela jih pričakuje 46 odstotkov, izboljšanje pa le 23 odstotkov.

Slovenci smo za reforme in večjo centralizacijo EU

Kar 70  odstotkov Slovencev meni, da za boj z negotovo prihodnostjo potrebujemo več reform (v EU 73 odstotkov), medtem ko se jih s tem ne strinja manj kot četrtina. Skoraj 70 odstotkov jih tudi podpira idejo, da je treba uveljavljati reforme v korist prihodnjih generacij, pa čeprav na račun sedanje. Da je zaradi krize laže sprejemati reforme, meni skoraj polovica. Slovenci ocenjujemo, da lahko proti posledicam finančne in gospodarske krize najuspešneje ukrepata skupina G20 in EU, najmanj zmožnosti pa prisojajo nacionalni vladi (le 12 odstotkov). Vladi v tolažbo lahko povemo, da je od prejšnjega anketiranja najbolj poraslo prav zaupanje v ukrepe nacionalnih vlad, ki je v Sloveniji pridobilo 5, na ravni EU pa 7 odstotnih točk.

Največ Slovencev kot prednostno nalogo EU v naslednjih letih navaja gospodarsko okrevanje. Pri tem izpostavljajo pomoč malim in srednje velikim podjetjem, pomoč najrevnejšim ter več naložb v izobraževanje, usposabljanje in raziskave. Ob tem je zanimivo, da med Slovenci prevladuje mnenje, da bi se moralo odločanje na večjem številu področij prenesti na raven EU. Po mnenju večine bi morala slovenska vlada sprejemati odločitve le za pokojnine, davke, zdravstvo, socialno varnost, boj proti brezposelnosti in varstvo potrošnikov. Mnenja o tem, ali je evro ublažil negativne učinke trenutne finančne in gospodarske krize, so različna, skoraj 70 odstotkov vprašanih pa ocenjuje, da ohranitev slovenskega tolarja kot nacionalne valute ne bi bolje zaščitila Slovenije pred krizo. Da je globalizacija priložnost za gospodarsko rast, menita dve tretjini Slovencev. Čeprav nam globalizacija bolj kot povprečnemu Evropejcu pomeni več tujih naložb, pa jo velik del Slovencev hkrati dojema kot donosno le za velike družbe in ne za državljane.

Visoka podpora evropski monetarni uniji in širitvi EU

Ocene Slovencev o koristnosti članstva, podpora in zaupanje v EU ter evropske institucije ostajajo nad evropskim povprečjem. Da je članstvo Slovenije dobra stvar, ocenjuje polovica vprašanih (kot slabo jo vidi le 13 odstotkov anketirancev), prav tako pa dve tretjini ugotavljata, da je Slovenija s članstvom v EU pridobila. Še najbolj smo navdušeni nad evrom; evropski monetarni uniji je naklonjenih kar 86  odstotkov Slovencev, s čimer se uvrščamo visoko nad evropsko povprečje, ki znaša 60  odstotkov. Manj spodbudni so le odgovori na vprašanje, ali so interesi Slovenije v EU upoštevani; s tem se strinja le tretjina Slovencev. Širitev EU podpirata dobri dve tretjini vprašanih, kar je za kar 22 odstotnih točk nad povprečjem EU; podpora širitvi med Slovenci je od prejšnjega merjenja porasla za 5 odstotnih točk.

Slovenci bolj zadovoljni z življenjem kot večina Evropejcev

Kljub slabi oceni gospodarskega položaja v državi je s svojim življenjem zadovoljnih 86 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je enako kot v prvi polovici lanskega leta. S tem smo za 8 odstotnih točk nad evropskim povprečjem. Najzadovoljnejši so Danci, takšnih je kar 98 odstotkov, sledijo Luksemburžani, Švedi, Nizozemci, Finci, Britanci in Belgijci. Med novimi članicami je zadovoljstvo z življenjem najvišje prav v Sloveniji.