Ko so enim veleposlaniška vrata odpirali, so jih drugim zaprli

Ob zadnjem zapletu pri imenovanju veleposlanikov, ko v prehodne določbe spremenjenega zakona o zunanjih zadevah niso zapisali, da se že začeti postopki imenovanja veleposlanikov končajo po starem zakonu, in so s tem onemogočili v vladi že potrjen odhod Nataše Prah (na fotografiji na sprejemu v času ministrovanja Dimitrija Rupla) v Kijev, se postavlja vprašanje, ali je šlo za namerno »pozabljanje« ali za napako. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Državni zbor je decembra lani sprejel spremembe zakona o zunanjih zadevah (veljati so začele 12. januarja letos), ki prinašajo ostrejše pogoje za imenovanje na veleposlaniško mesto, v prehodnih določbah pa ni navedeno, da se že začeti postopki imenovanja dokončajo po starem zakonu. In tako Nataša Prah, ki so jo na vladi že imenovali za veleposlanico v Kijevu in je čakala na zaslišanje pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko in na podpis predsednika države, v Ukrajino ne bo mogla oditi. Po novem zakonu namreč nima dovolj delovnih izkušenj in dovolj let diplomatskega dela v tujini.

Pravni strokovnjak Gorazd Perenič je ocenil kot zelo neobičajno, da se v prehodnih določbah ne določi, da se že začeti postopki končajo po starem zakonu. Težko pa je reči, ali je bilo to narejeno namenoma ali je šlo za napako. "Če je šlo za napako, so stvar večkrat spregledali, kar kaže na precejšnjo lahkotnost sprejemanja predpisov. Zakonodajni postopek pri sprejemanju tako pomembnega akta ne bi smel biti tako površen."

Da je zadeva neprijetna, na MZZ (vsaj neuradno) priznavajo in dodajajo, da iščejo pravne rešitve, da bi postopek imenovanja Prahove izpeljali do konca. A Perenič vidi za to le eno možnost: da se spremeni zakon.

Spremembe zakona o zunanjih zadevah pa niso le nekaterim zaprle vrata v tujino, temveč so drugim, ki po starem zakonu še ne bi mogli biti imenovani za veleposlanike, omogočile izjemno hiter odhod. Že dva dni po začetku veljavnosti sprememb je namreč vlada podprla predlog zunanjega ministra, da na veleposlaniško mesto v Rim odide Iztok Mirošič, ki po starem zakonu ni izpolnjeval zahteve o dveletnem službovanju v domovini (zaradi neizpolnjevanja tega člena je predsednik države zavrnil podpis imenovanja Andreja Benedejčiča in Primoža Šelige). Zato je način imenovanja Mirošiča v diplomatskih vrstah že naletel na nezadovoljstvo in je mogoče slišati pripombe, da je bil notranji razpis na omenjeno mesto objavljen že v začetku oktobra, torej v času veljavnosti starega zakona, zato se nekateri, ki tedaj pogojev niso izpolnjevali, nanj niso prijavili. Prav tako se je v skladu s starim zakonom o kandidatih izrekla izbirna komisija ministrstva.

Na MZZ so nam na vprašanja o imenovanju Mirošiča odgovorili, da novi zakon nima prehodnih določb, ki bi drugače urejale njegovo veljavnost, zato je postopek mogoče začeti po starem in ga dokončati po novem zakonu. Dodali pa so še, da se je na oktobrski razpis za Zagreb, Beograd, Rim in Strasbourg javilo 29 kandidatov, novembra je o njih razpravljala izbirna komisija MZZ in svoje predloge posredovala ministru - odločitev pa je seveda v njegovi pristojnosti.

Tudi Perenič se strinja, da je imenovanje Mirošiča pravno čisto. "Ni pa čisto ravnanje zunanjega ministrstva, saj gre za diskriminacijo zaposlenih." Tisti, ki so poznali pravo, so namreč menili, da bo postopek izpeljan še po starem zakonu, in se na razpis, če pogojev niso izpolnjevali, niso javili. Zato bi bilo po Pereničevem mnenju dobro razpis ponoviti.