MZZ noče razkriti mnenja o imenovanju tujih veleposlanikov

(Foto: Matej Povše)

Po mnenju vlade je pooblaščenka kršila določbe postopka izdaje odločbe, nepravilno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila materialno pravo, je razvidno iz utemeljitve vlade.

Znano je, da je ob imenovanju ruskega veleposlanika Dokuja Zavgajeva poslanska skupina SDS zahtevala obravnavo postopkov imenovanj tujih veleposlanikov pri nas v državnem zboru. Ker sta bila med gradivi za sejo tudi omenjena dokumenta, ki sta nosila oznako zaupno, je morala razprava potekati za zaprtimi vrati. V SDS so že pred sejo zahtevali umik stopnje tajnosti in pri informacijskem pooblaščencu so jim ugodili, ker da se sklep in mnenje vlade v ničemer ne dotikata nobenega konkretnega imenovanja in postopka veleposlanikov. Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so prepričani, da ni tako pa tudi da poslanska skupina SDS ne more imeti statusa prosilca po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zato bo vlada na upravnem sodišču na pobudo MZZ izpodbijala odločbo informacijske pooblaščenke.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je na navedbe vlade že odzvala. Tako v sporočilu za javnost izpostavlja, da je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prosilec lahko kdor koli, in ob tem dodaja, da prosilec v konkretnem primeru ni poslanska skupina SDS, temveč konkretna fizična oseba. Poleg tega je tej fizični osebi status prosilca priznala tudi sama vlada, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji, dodaja Pirc-Musarjeva.

Pirc-Musarjeva zanika tudi trditev vlade, da ni pravilno uporabila zakona o zunanjih zadevah, in vztraja, da predmet presoje niso bili dokumenti o soglasju predsednika države o imenovanju določenega veleposlanika. Umik stopnje tajnosti in posledično razkritje vsebine dokumentov, ki so splošne narave, ne bi imela škodljivih posledic ne za mednarodne odnose ne za interese Slovenije na področju zunanjih zadev, je prepričana informacijska pooblaščenka.