(Foto: Matej Povše)
Minister Križanič je za splošno zgražanje šolske pa tudi širše politične javnosti poskrbel v četrtkovih Odmevih. Ko je govoril o ukrepih programa stabilnosti in pripravljajoči se izhodni strategiji, je kot primer navedel, da "bo, vsaj za nekaj časa, treba poslabšati standarde, povečati število učencev v razredih." Ko ga je voditeljica oddaje spomnila, da je tudi že v nekem intervjuju omenjal, da bo ena vzgojiteljica po novem imela več otrok, je na to odgovoril: "Ali pa se bo več gibala." Nato se je ogradil od lastnih izjav, češ da se na to ne spozna in da je to stvar ministrstva za šolstvo in šport.
Minister Lukšič pa je prepričan, da ni šlo zgolj za (novo) ministrovo nerodnost in še manj za osamljeno idejo. "Tisti, ki se ukvarjajo s financami, že dlje časa pritiskajo na šolske normative z idejo, da bi jih bilo treba zmanjšati. Toda mehanska redukcija stroškov na področju šolstva ni možna, to smo že večkrat pojasnili. Takšno razmišljanje ni skladno s spoznanji stroke, ki so v Evropi privedla do tega, da število otrok v razredih zmanjšujejo, ne pa povečujejo. Nadalje, učitelj ni neka abstraktna kategorija. Če upade število otrok v šoli, ne moremo kar linearno znižati števila učiteljev. Ali naj, če se skrči generacija za deset odstotkov, odpustimo učitelja za geografijo, če za dvajset, pa še za slovenščino?!" je absurdnost logike finančnega ministr(stv)a, "ki nikakor ne more veljati za šolsko ministrstvo", ilustriral dr. Lukšič. K temu je še dodal, da je število otrok v razredu omejeno tudi z velikostjo učilnic v naših šolah. Po naših informacijah bi na finančnem ministrstvu radi dosegli tudi to, da bi bilo spet treba plačati vrtec za drugega otroka, ideji o tem, da bi petletniki obiskovali vrtce po polovični ceni - to je za zdaj še predvideno - pa bi se kar odrekli. Tudi šolska prehrana je nenehno pod nakovalom tovrstnih pritiskov.
In kako minister Lukšič komentira Križaničevo izjavo o potrebnem večjem gibanju vzgojiteljic v vrtcih? Tudi ta njegova izjava nima nobene zveze s šolsko politiko te vlade, je poudaril minister. Če bi pristali na kaj takega, pravi, ne bi zadali udarca le tako želeni kakovosti vzgoje in izobraževanja, temveč bi to pomenilo, da se odrekamo racionalnemu premisleku o načinu vodenja šolske politike. "Šolsko polje ima avtonomno logiko; če bi pristali na tovrstne predloge, bi v šolo vpeljali industrijski produkcijski proces. To je v nasprotju s časom, v katerem živimo."
Ministra Križaniča smo včeraj želeli povprašati, kakšne varčevalne ukrepe ima natanko v mislih, ali bi zvišal le število učencev - v razredih jih zdaj sedi praviloma do 25 - ali tudi število dijakov (teh se drenja tudi po 34), a so nam z ministrstva le na kratko odgovorili, da je minister "na splošno govoril o racionalizaciji javne uprave" in da "ni imel v mislih nobenih konkretnih ukrepov". Ti naj bi bili stvar javnega dialoga v prihodnjih mesecih.
Branimir Štrukelj: Predlog ministra Franca Križaniča je bizaren
Predlog ministra Križaniča je napačen, nesprejemljiv in žaljiv do vzgojiteljic, je menil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. "Morda je čas, da premier Borut Pahor razmisli, ali ne bi bilo dobro, če bi najboljšega ministra zamenjal s kakšnim manj najboljšim," je dejal, kajti logika ministra Križaniča, po kateri bi razrede napolnili "kot kakšne silose", je šokantna. Doslej je bil prepričan, je dejal Štrukelj, da smo presegli stališče, da je izobraževanje strošek, ki ga je mogoče poljubno zmanjševati, in da se zavedamo, da je izobraževanje investicija v boljše življenje ljudi. "Le s kvalitetno izobraženimi ljudmi se navsezadnje lahko dokopljemo do tako potrebnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo." Štrukelj je tudi prepričan, da je predlagano povečevanje števila otrok v razredih le mehanizem za zmanjšanje plač učiteljem oziroma njihovo odpuščanje. 10. februarja, ko se bo srečal z ministrom za šolstvo, bo to prva točka dnevnega reda; če bo treba, pa bodo v sindikatu Sviz poskrbeli tudi za pojasnjevanje tega "bizarnega" predloga s strani članov.
Dnevnik.si











































Komentarji