Pirc Musarjeva: Prosilec za dostop do infromacij javnega značaja je lahko kdorkoli, zato je napovedana tožba vlade neutemeljena

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Glede trditve vlade, da poslanska skupina SDS ne more imeti statusa prosilca po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, informacijska pooblaščenka v današnjem sporočilu za javnost poudarja, da je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prosilec lahko kdorkoli. Pojasnjuje še, da prosilec v konkretnem primeru ni poslanska skupina SDS, temveč konkretna fizična oseba. Poleg tega je tej fizični osebi status prosilca priznala tudi sama vlada, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji, dodaja Pirc Musarjeva.

Na trditev vlade, da pooblaščenka ni pravilno uporabila zakona o zunanjih zadevah, pa je Pirc Musarjeva odgovorila, da se izjema, ki jo vsebuje zakon o zunanjih zadevah in na katero se sklicuje vlada, nanaša na postopek dostopa do informacij javnega značaja, predmetni postopek pa je tekel zaradi zahteve za umik stopnje tajnosti. Zapisala je še, da predmet presoje niso bili dokumenti o soglasju predsednika države o imenovanju določenega veleposlanika. Po njenem prepričanju določba člena 45a zakona o zunanjih zadevah sicer sploh ni relevantna za odločanje v konkretnem primeru.

Pirc Musarjeva še meni, da umik stopnje tajnosti in posledično razkritje vsebine dokumentov, ki so splošne narave, ne bi imela škodljivih posledic ne za mednarodne odnose ne za interese Slovenije na področju zunanjih zadev.

Vlada vložila tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke

Vlada je danes na upravno sodišče vložila tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke, da mora v treh dneh umakniti oznako zaupno z novembrskih sklepov in mnenja glede postopkov imenovanja vodij tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji. Vložila je tudi prošnjo za izdajo začasne odredbe za ustavitev njene zahteve.

Kot so danes na zunanjem ministrstvu pojasnili za STA, to pomeni, da se zahteva informacijske pooblaščenke ne bo izvajala do odločitve sodišča.

Poslanska skupine SDS je vprašanje sprožila po predlogu za imenovanje novega ruskega veleposlanika v Sloveniji Dokuja Zavgajeva, ki ga je ocenila kot spornega z vidika človekovih pravic. Zaradi tega je v DZ zahtevala sklic izredne seje odbora DZ za zunanjo politiko in izredne seje DZ o vprašanju postopkov imenovanj vodij tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji. Seji sta nato konec leta bili, a za zaprtimi vrati na podlagi novembrskega sklepa in mnenja vlade. SDS je zato seji obstruirala, nato pa za mnenje zaprosila informacijsko pooblaščenko.

Vlada se je za spodbijanje odločbe informacijske pooblaščenke odločila na podlagi ocene, da je pri izdaji odločbe prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.