Zalarjeva navodila so po mnenju Brezigarjeve škodljiva

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

Tega z obveznim navodilom po njenem mnenju ni dopustno storiti, zato je prepričana, da je osnutek navodil tudi nezakonit. Na pravosodnem ministrstvu včeraj odklonilnega mnenja Brezigarjeve niso želeli komentirati, saj ga še preučujejo.

Ministrstvo je, kot je znano, predlog obveznih navodil pripravilo, ker je izredni pravosodni nadzor na ljubljanskem okrožnem tožilstvu pokazal hujše nepravilnosti pri poslovanju tožilstva. Vendar pa na vrhovnem in ljubljanskem tožilstvu te ugotovitve ministrstva vseskozi zavračajo.

Čeprav tožilstvo nasprotuje obveznim navodilom, jih bo minister, kot je pred časom že napovedal, kljub temu v prihodnjih dneh izdal, saj na mnenje tožilstva ni vezan. Generalna državna tožilka in vodje okrožnih državnih tožilstev pa bodo morali zagotoviti njihovo izvajanje. Zalar trdi, da želi z obveznimi navodili končati nepravilno prakso in poenotiti delo tožilstev. Če tožilstva v mesecu dni po izdaji navodil ne bodo vzpostavila pravilne prakse, Brezigarjevi grozi razrešitev.

Barbara Brezigar je prepričana, da je predlog obveznih ministrovih navodil škodljiv za redno, pravilno in učinkovito delo državnih tožilstev. Določbe navodil in njihova razlaga so po njenem mnenju dvoumne, zapletene in nejasne ter otežujejo delo, določbe osnutka pa so v nasprotju z njegovo obrazložitvijo. Generalna državna tožilka med drugim celo ugotavlja, da je razlaga različnih določb navodil ministrstva v nasprotju sama s seboj. Osnutek navodil je po njenem mnenju v nasprotju z ugotovitvami, ki jih je nadzorna skupina pravosodnega ministrstva navedla v poročilu o opravljenem izrednem pravosodnem nadzoru nad ljubljanskim okrožnim tožilstvom.

Minister Zalar v osnutku obveznih navodil za izvajanje državnotožilskega reda tožilcem med drugim nalaga obvezno prakso pri uporabi tako imenovanega instituta sopodpisa in predodelitve zadeve drugemu tožilcu. Po predlogu obveznih navodil ima tako tožilec, ko se odloča o sopodpisu odločitve podrejenega tožilca, dve možnosti: odločitev bodisi sopodpiše bodisi jo odvzame in predodeli drugemu tožilcu, pri čemer mora odvzem zadeve pisno obrazložiti.

Brezigarjeva je prepričana, da ministrstvo sploh ne razume instituta sopodpisa in delovanja državnega tožilstva kot samostojnega državnega organa. "Odločitev tožilca, ki se odloči za pregon, preizkusi sodišče. Odločitev tožilca, da pregona ne bo začel, pa je skladno s predpisi podvržena določenemu notranjemu nadzoru, ki ga izvaja nadrejeni ali višji tožilec," pojasnjuje generalna državna tožilka.

Odklonitev sopodpisa s strani vodje tožilstva ali ugotovitev nadzora s strani višjega tožilca imata - tako Brezigarjeva - skladno s predpisi lahko za posledico odločitev tožilca, da popravi ugotovljeno napako. "Povsem jasno pa je, da ga v to ni mogoče prisiliti. Če tožilec vztraja pri odločitvi, je problem mogoče rešiti tudi s prevzemom zadeve po 66. členu zakona o državnem tožilstvu," še dodaja.

Za mirno reševanje spora

Predsednik vlade Borut Pahor je včeraj po seji vlade ocenil, da velja spor med Brezigarjevo in Zalarjem rešiti na miren in potrpežljiv način. Minister in generalna državna tožilka imata po njegovem iste cilje, vidita pa različni poti za dosego teh ciljev. Kot predsednik vlade je pripravljen tudi sodelovati v njuni razpravi. "Sicer pa spoštujem neodvisnost položaja generalne državne tožilke in mandat, ki ga ima minister," je še dodal Pahor.