Vox populi: SDS tik pred SD, SNS je dosegla najboljši rezultat doslej

Zmago Jelinčič in Srečko Prijatelj (Foto: Matej Povše)

Lanskega januarja, kmalu po konstituiranju Pahorjevega kabineta, je bilo javno mnenje vladi bolj naklonjeno: skoraj 45 odstotkov anketirancev je ocenjevalo, da je vlada uspešna, 25 odstotkov pa, da je neuspešna. Več tistih, ki menijo, da je vlada uspešna, je bilo nazadnje maja lani (46,8 odstotka), odtlej pa so v večini pripadniki tabora, ki trdijo, da je vlada neuspešna. Zanimivo je še, da smo pred letom dni izmerili zelo visok delež respondentov, ki niso znali oceniti uspešnosti dela vlade (29,6 odstotka), zadnje mesece je delež neopredeljenih le še med 6 in 7 odstotki.

Tudi januarski politični zemljevid je zelo podoben decembrskemu. Največ glasov volilnih upravičencev se veže na opozicijsko SDS (20,4 odstotka), vladna SD pa za demokrati zaostaja za manj kot odstotno točko. Nekaj je v tem času pridobila upokojenska stranka DeSUS, katere predsednik Karl Erjavec je pred razrešitvijo z ministrskega položaja, močno pa se je okrepila Slovenska nacionalna stranka. SNS je z 8,8 odstotka glasov v dolgoletnih meritvah volilnih namer v javnomnenjskih anketah Vox populi dosegla najboljši rezultat doslej. Ali drugače, namero, da bi volili to stranko, če bi bile volitve v nedeljo, je izrazilo 13 odstotkov tistih anketirancev, ki vedo povedati, katero stranko bi volili. Povprečna ocena dela državnega zbora tokrat znaša 2,72 (na petstopenjski lestvici) in je nekoliko višja od povprečne ocene minulega meseca, ko je znašala 2,69.

*** Vse tabele so dostopne tukaj. ***

O anketiranju

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt, katerega naročnika sta časnik Dnevnik in televizijski program Pop TV, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 19. in 21. januarjem 2010 smo opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo. Iz računalniškega seznama smo poklicali 3434 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 761 ni bilo dosegljivih, 1492 jih ni želelo sodelovati v anketi, 481 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Spolna in starostna struktura anketirancev ustrezata vzorčnim določilom, pri samoocenjevani izobrazbi je nekoliko poudarjen delež anketirancev, ki trdijo, da so končali srednjo ter višjo in visoko šolo, nekoliko več je tudi anketiranih iz urbanih bivalnih okolij. Odstopanja korigiramo s kombiniranim uteževanjem.

Pitna voda je za večino neoporečna

Slovenci smo s kakovostjo pitne vode pretežno zadovoljni, bi lahko sklepali iz podatka, da 74,4 odstotka prebivalcev Slovenije ocenjuje, da uživamo v glavnem zdravstveno neoporečno pitno vodo. Le 17,3 odstotka je takih, ki so prepričani v nasprotno, dobrih 8 odstotkov vprašanih se pri odgovoru na to anketno vprašanje ni znalo opredeliti. Ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe (osnovna, poklicna) in Primorci so v zdravstveno neoporečnost naše pitne vode opazno manj prepričani. Javnomnenjska anketa je tudi pokazala, da med veliko izbiro pitnih vod najpogosteje uživamo kar vodo iz pipe (84,2 odstotka), temu pa sledi pitje ustekleničene vode (10,2 odstotka) in izvirske vode (3,5 odstotka), le za 2 odstotka anketirancev pa je povedalo, da med pitnimi vodami najpogosteje uživajo vodo iz vodomatov.

Da je ravno ta voda oporečna, kar trdijo na zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru, verjame skoraj 50 odstotkov polnoletne populacije. Kaže, da jih nasprotna zatrjevanja zdravstvenega inšpektorata, inštituta za varovanje zdravja in polnilcev te vode niso prepričala. Oziroma so zdravstvene oblasti s svojimi navedbami, da voda iz vodomatov ni škodljiva zdravju, in zatrjevanji, da ne obstajajo dokazi, da naj bi bila ta voda problematična, dosegle presenetljivo malo prebivalcev Slovenije, le 29,2 odstotka. Za primerjavo: zdravstvene oblasti so bile med nedavno kampanjo proti novi gripi za javnost veliko bolj prepričljive.