Peticija kot protest zoper predlog družinskega zakonika

Včeraj je komisija obravnavala informacijo o 17 prispelih peticijah v zadnjih dveh mesecih lanskega leta. Ena od njih poziva komisijo, naj se zavzame za večjo pravno zaščito mladih mater in njihovih družin. V peticiji se opozarja zlasti na vse bolj pogoste pojave, ko matere po porodniškem dopustu delodajalci premeščajo na druga, pogosto manj plačana delovna mesta z izgovorom, da je njihovo delovno mesto ukinjeno. Predsednica Irglova je napovedala, da bodo zbrali še dodatna gradiva in o takih in drugih težavah mladih družin razpravljali na eni prihodnjih sej. Člani komisije so se strinjali tudi s predlogom Majde Potrata (SD), da bi na dnevni red komisije uvrstili tudi razpravo o položaju Romov, kot to narekujejo priporočila varuhinje človekovih pravic. Andrej Magajna (SD) pa je kolegom v razmislek ponudil predlog, ali ne bi kazalo obravnavati tudi tega, kaj storiti, da bi olajšali položaj otrok izbrisanih, kajti ti otroci sami niso nič krivi za to, da so se znašli v brezpravnem položaju.

Med prispelimi peticijami je tudi močno politično obarvan protest državljana Š. P. iz Ljubljane, v katerem oporeka navedbam ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da so pri pripravi družinskega zakonika upoštevali vse pripombe stroke. Nasprotno, pravi Š. P., o strokovnih utemeljenih pripombah, ki njihovemu predlogu oporekajo zlasti v delu, ki ureja položaj istospolnih skupnosti v nasprotju z vrednotami tradicionalne družine in prepoveduje telesno kaznovanje otrok, ministrstvo molči. Predsednica Irglova je peticijo odstopila parlamentarnemu odboru za delo in družino. Na naslov komisije prihajajo tudi druge nenavadne peticije. Tako denimo odvetniška pisarna L. Š. U. iz Ljubljane komisijo državnega zbora prosi za posredovanje pri inšpekcijski službi, da bi izdala odločbo o rušenju nedovoljene gradnje. R. L. se pritožuje, ker inšpekcija ne ukrepa, čeprav je prijavil soseda zaradi nedovoljene gradnje. Državljan iz Laškega komisijo prosi za denarno pomoč, da bi lahko plačal članarino kmetijsko-gozdarski zbornici. A. U. z Dravskega polja komisijo obvešča, da se bo zaradi rubeža premoženja po pomoč obrnil na OZN in na evropsko sodišče za človekove pravice. Krona tovrstnih peticij pa je N. I. s Črnega kala, ki komisiji že več let redno pošilja veliko število vlog z obsežnimi prilogami, ki so hkrati naslovljene na pristojne organe. Pojasnila, da parlamentarna komisija za njihovo reševanje ni pristojna, nič ne zaležejo. Decembra so mu tudi svetovali, naj se obrne na brezplačno pravno pomoč, a jim je N. I. v vednost poslal še dve novi vlogi, ki ju je sicer naslovil na druge pristojne organe.