Jedrski "incidenti" se redno dogajajo: Je ogrožena jedrska varnost države?

Že nekaj časa je mogoče slišati očitke strokovne javnosti, da je direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar do kršitev v Krškem zelo popustljiv, nekajkrat pa je inšpektorjem, ki so elektrarno zaradi kršitev želeli prijaviti sodniku za prekrške, tudi odločno nasprotoval. (Foto: Matej Povše)

Na področju jedrske varnosti in jedrske energetike se sicer križa več silnic, saj na njem prepleteno delujejo tudi druge institucije in podjetja, kot so denimo Inštitut Jožefa Stefana, JEK in Gen energija, veliko prahu pa dvigajo tudi načrti za gradnjo drugega bloka. Direktor URSJV Andrej Stritar je zatrdil, da se zaveda dejstva, "da se nekaj sodelavcev uprave ne strinja z mojim načinom vodenja uprave", nesoglasja pa pripisuje različnim pogledom. "Sam gledam na stranke kot na subjekte, ki iskreno želijo resno in dobro opravljati svoje delo ter so pripravljene same in hitro popravljati svoje morebitne napake," je povedal Stritar in poudaril, da morajo "stranke", med katere denimo spadata JEK in reaktor v Podgorici, pri tem spoštovati zakonodajo. "Drugi pristop, ki ga zagovarja nekaj sodelavcev v upravi, pa gleda na stranke predvsem kot na nekoga, ki je skrajno malomaren in ki želi načrtno kršiti predpise," je ocenil Stritar in dodal, da je "za te sodelavce glavno orožje nadzor in kaznovanje".

Jedrski "incidenti" se redno dogajajo tudi v Sloveniji

Poleg številnih domnevnih postopkovnih nepravilnosti pa naši viri tudi opozarjajo, da je bilo dosedanje ravnanje direktorja Stritarja v nekaterih primerih zelo sporno. Zaradi remonta v lanskem letu se je denimo reaktor JEK po načrtih ustavil 1. aprila. Ker ni delovala varnostno pomembna filtrirna oprema, bi morali reaktor po določilih iz obratovalnega dovoljenja sicer ustaviti že štiri dni prej. Še v istem tednu je nastala naslednja kršitev obratovalnega dovoljenja, ko je JEK primarni krog ohlajala tri ure dlje, kot je bilo dovoljeno. Iz Krškega so po naših podatkih na obe kršitvi podali obrazložitvi, ki naj bi jasno kazali pomanjkljivo varnostno kulturo in aroganten odnos do URSJV.

Direktor Stritar je pojasnil, da je "do omenjenih problemov prišlo tudi zaradi različnih razlag določb v obratovalnih navodilih in omejitvah ter zaradi dotedanjih izkušenj s to opremo". V upravi so po njegovih zagotovilih preučili podrobnosti nekaj tednov po obeh dogodkih, ko so dobili ustrezna poročila. "Zaradi tega dogodka ni prišlo do nikakršnega ogrožanja zaposlenih ali okolja," je dodal Stritar, vodstvo JEK pa je opozoril, da njihovo ravnanje "ni bilo primerno". Po naših informacijah bi se ameriški nadzorni organi odzvali veliko bolj ostro.

Delovanje JEK z neprimernimi komponentami

Da uprava včasih tudi improvizira, kaže primer iz leta 2008, ko so denimo ugotovili rahlo puščanje na izmenjevalcu toplote na sistemu vzorčenja primarnega hladila. JEK je novembra 2008 naročila nove komponente pri ameriškem proizvajalcu, ki so izdelane v skladu z veljavnimi jedrskimi standardi. Ker komponente niso bile dostavljene pravočasno, je JEK nekaj dni pred začetkom remonta aprila 2009 obvestila URSJV, da bo vgradila komponento, ki jo je izdelala domača pogodbena organizacija.

Uprava je dovolila začasno uporabo domače komponente do septembra 2009, čeprav je bila izdelana iz materiala, ki ne ustreza zahtevam jedrskih standardov, poleg tega pa jo je izdelalo podjetje, ki nima dovoljenja za izdelavo varnostnih komponent po jedrskih standardih. Konec avgusta 2009 je JEK zaprosila upravo za podaljšanje uporabe doma izdelanega toplotnega izmenjevalca, in sicer do marca letos. "Ameriško podjetje, ki naj bi dobavilo to komponento, je kršilo pogodbo in zato JEK in elektrogospodarstvo spravilo v zelo neprijeten položaj, ki je oteževal ponovni zagon elektrarne po remontu aprila 2009," je o zapletih pripomnil Stritar. Prošnjo za uporabo domače komponente so po njegovih zagotovilih v JEK podkrepili z neodvisnim strokovnim mnenjem tretje strokovne organizacije, ki je potrdila, da je domača komponenta izdelana po izvirnih načrtih in primerna za uporabo. "Preden smo v upravi izdali pozitivno odločbo, smo še ugotovili, da je takšna možnost predvidena tudi v ameriški zakonodaji s področja jedrske varnosti, ki jo zvesto upoštevamo in ki je ena najbolj dodelanih na tem področju na svetu," je o dogajanju povedal Stritar. Po zagotovilih poznavalcev področja jedrske varnosti takšna vrsta licenciranja zahteva popolnoma drugačen pristop, kot ga je v omenjenem primeru pokazal direktor.

Vmešavanje v delo inšpektorjev

Direktor URSJV naj bi onemogočal tudi delo nekaterih inšpektorjev. Tako naj bi v prvem trimesečju leta 2006 JEK izpustila v okolje količino tritija, ki je bila nad upravno omejitvijo za radioaktivne izpuste. Inšpektor URSJV je elektrarno v Krškem prijavil, čemur pa je Stritar nasprotoval. Še več, takrat je tudi napovedal, da bo ob podobni ponovitvi prekoračenega izpusta tritija znova prepovedal prijavo sodniku za prekrške. Stritar je pojasnil, da takrat "ni bilo strokovnih zadržkov, zaradi katerih ne bi mogli ugoditi prošnji JEK po dvigu omejitev izpustov tritija". Zagotovil je tudi, da je bilo takrat "ves čas očitno, da si je vodstvo JEK prizadevalo problem rešiti, ne pa naklepno kršiti obratovalnega dovoljenja".

Direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar je očitke o nevestnem delu, kaotičnih odnosih pod njegovim vodstvom in popustljivosti do JEK ter drugih strank odločno zanikal in zagotovil, da jedrska varnost Slovenije ni ogrožena.