Vodja službe za varnost in zaščito na ljubljanskem letališču Dušan Sofrič je za STA pojasnil, da je bila Evropska komisija že pred letom ali dvema neuspešna z obuditvijo takšnega predloga, in sicer predvsem zaradi vprašanja zadostne zaščite človekovih osebnih pravic in dostojanstva. "Izpostavljeno je namreč bilo, da te naprave razkrijejo preveč človeške intimnosti, čeprav so strokovnjaki skušali prikazati, da gre pri uporabi teh naprav in pri sliki, ki jo operater vidi, dejansko samo za obrise telesa, ne celotne anatomske dele."
Sofrič zatrjuje, da Evropska komisija dovoljuje uporabo teh naprav samo pod določenimi pogoji. Določeno letališče se lahko odloči za uporabo novih tehnologij pod nekaterimi pogoji, in sicer da uvedbo najprej prijavi Evropski komisiji, da se novost izvaja za največ 18 mesecev, da letališče o izvajani novosti redno obvešča Evropsko komisijo in da s tem, ko uporablja te naprave, z ničemer ne zmanjšuje kvalitete predpisanih standardnih prijemov.
"To pomeni, da bi telesne skenerje lahko uporabljali kot dodatno napravo oziroma dodaten pregled primarnim ukrepom, ki na letališčih že potekajo," meni vodja službe za varnost in zaščito na ljubljanskem letališču in dodaja, da se v tem trenutku natančno ve, kaj so standardni varnostni ukrepi in da se telesni skenerji mednje ne uvrščajo.
Sicer pa je še opozoril, da se napačno interpretira izraz rentgen; gre namreč za tehnologijo, ki uporablja nove načine pregledovanja potnikov. Telesni skenerji lahko po njegovih besedah delujejo na različnih principih, in sicer je eden izmed njih tak, ki uporablja milimetrsko valovno tehnologijo oziroma radijske valove, ki se odbijajo od kože in se na ekranu dejansko prikazuje le obris telesa. Obstajajo pa tudi naprave, ki uporabljajo rentgenske žarke, a gre po njegovih zagotovilih za izjemno majhne količine, ki človeku niso nevarne.
Osebno je prepričan, da bodo tovrstne naprave dvignile nivo varnosti in obenem meni, da bodo v naslednjih nekaj letih najverjetneje postale del našega vsakdana. "Težimo k temu, da za potnika zagotovimo čim večjo varnost in jim ponudimo tak varnostni ukrep, ki bo zanje čim manj invaziven. Po drugi strani pa želimo, da nam dvigne nivo kakovosti, kar zadeva pregledovanje potnikov," še dodaja Sofrič.
Direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc pa pojasnjuje, da se bodo na mariborskem letališču, v kolikor to ne bo nujno potrebno, skušali izogniti bolj podrobnejšim pregledom potnikov in uporabiti vse ostale načine, ki zagotavljajo zadostno raven varnosti v letalstvu. Ob tem meni, da bo v prihodnje vse odvisno od tega, kam bo šel razvoj dogodkov na ravni EU. Zato pričakuje na to temo še veliko razprav in usklajevanj glede same zakonodaje, ki bi rabo telesnih skenerjev dopuščala, pa tudi reševanje številnih drugih pravnih, moralnih in drugih vprašanj.
Soncu se sicer zdi vprašljiv sam namen uporabe tovrstnih naprav, saj po njegovih besedah obstajajo pregledovalne metode, kjer se velik del spornih zadev vseeno da odkriti. Sem sodijo tudi ročni pregledi, ki so, če se jih korektno izvaja, neprimerno bolj zasebni, kot pa pregledi s skenerjem. Kot je še dejal, se ponekod, tudi v ZDA, že kažejo trendi v smeri, da "se je treba lotiti obveščevalne dejavnosti in imeti pod nadzorom, kaj se v svetu dogaja, ne pa uvajati nek supernadzor nad prebivalstvom tega sveta".
