Predlog, menda gre že za 23. različico, naj bi bil »znosen kompromis«, usklajen s koalicijsko pogodbo. A nevralgične točke še niso urejene. Tako sta še vedno odprti vprašanji o obveznem ali prostovoljnem članstvu v zdravniški zbornici in tudi, koliko bodo lahko zdravniki delali zunaj rednega delovnega časa. V predlog so zapisali samo, da zdravstveni delavci, zaposleni v javnih zavodih, ne bodo smeli delati na črno pri zasebnikih.

Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so ga po posredovanju predsednika vlade Boruta Pahorja na ministrstvu za zdravje naknadno usklajevali še s koordinacijo zdravnikov, naj bi bil pripravljen do včeraj. To se ni zgodilo, a so nam včeraj na ministrstvu za zdravje zagotovili, da bo "v drugi polovici prihodnjega tedna poslan v medresorsko obravnavo". Predvidoma v sredo naj bi bil dosegljiv tudi na spletni strani ministrstva.

Minister za zdravje Borut Miklavčič se je v četrtek neformalno sestal z nekaterimi "bolj umirjenimi" predstavniki civilne družbe in poslanske skupine socialnih demokratov (SD). Če njihove izjave strnemo, lahko rečemo, da bo prihodnji teden predstavljena verzija predloga zakona dober kompromis, ki spoštuje zaveze koalicijske pogodbe.

Tako Andreja Černak Meglič pravi, da bo predlog, če ostane besedilo takšno, kot so ga videli v četrtek, "znosen kompromis, ker idealnega zakona pač ni". Kljub temu bodo poslanci SD nekaj svojih predlogov skušali uveljaviti še v državnem zboru. Tako bodo z amandmaji vztrajali pri prostovoljnem članstvu v zdravniški zbornici, saj želijo, da je to v zakonu izrecno zapisano. Poleg tega bodo z amandmaji skušali spremeniti zahtevo zdravništva, da se omejitev njihovega delovnega časa začne regulirati šele čez pet let. Sicer so poslanci SD zaostrovali razpravo pri ločevanju javnega in zasebnega v zdravstvu in vztrajali, da se v zakonu jasno zapiše, da smejo "zdravniki po opravljenih delovnih obveznostih nadaljevati z delom samo v drugih javnih zavodih in ne pri zasebnikih". "Mi smo najbolj zaostrovali člene javno-zasebno, iz 134. člena smo črtali možnost o preskakovanju čakalnih vrst, koncesije pa se bodo podeljevale samo, če ne bo druge možnosti. Trajanje koncesij bo na primarni in sekundarni ravni različno," je pripombe in rešitve povzela Černak-Megličeva.

Z zadnjo verzijo besedila predloga zakona je zelo zadovoljna tudi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, ki meni, da bo največ polemične razprave prav ob popoldanskem delu javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih in njihovem omejenem delovnem času. "Prepričana sem, da bi moral vsak bolnik vprašati svojega operaterja, koliko je ponoči spal. Zdravniki niso nadljudje in zagotovo bo veliki večini zdravnikov odleglo, ko bo postavljena meja, koliko ur smejo delati, " je komentirala Kožuh-Novakova, ki se ji vprašanje članstva v zdravniški zbornici ne zdi tako zelo pomembno. Čeprav je zdravnica v pokoju, je iz zbornice, ker se ne strinja z njeno politiko, že izstopila. Po njenem mnenju je sedanje besedilo zakona primerno za obravnavo v parlamentu in skrajni čas je, da predlog tja tudi pride. "Zelo se že mudi," je prepričana Kožuh-Novakova.

Ker predlog zakona končno uvaja red na področju podeljevanja koncesij, je z njim zadovoljna tudi Nevenka Lekše iz ZaNas: "Zmagali so argumenti. Tako je zdravstveni dom v predlogu zakona temeljni nosilec primarne dejavnosti, ki koordinira tudi delo koncesionarjev." Kot nekdanja sindikalistka Lekšetova ne razume sindikata Fides, ki se bori, da bi zdravniki lahko čim več delali, saj je vendar naloga vsakega sindikata, da zaščiti delavce pred izgorevanjem. "Poleg tega bolniki zahtevamo, da se z nami ukvarja spočit, in ne utrujen zdravnik," je še dodala Lekšetova, ki zaradi doseženega kompromisa ne vriska, a je "vseeno boljši kot sedanji zakon".

Na predstavitev že nekaj več kot 20. verzije predloga zakona pa "komaj čaka" poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem, ki je zatrdila, da jo bodo zelo natančno prebrali, saj ne vedo, kaj je zdravništvo na pogajanjih doseglo in spreminjalo. Zares bo vztrajal na neobveznem članstvu v zdravniški zbornici in tudi pri tem, da se pooblastila o nadzoru podelijo Agenciji za nadzor in kakovost v zdravstvu. Z zanimanjem pa bodo prebrali tudi rešitve, ki jih predlog predvideva za vodenje javnih zavodov.

Bolj redkobeseden je bil včeraj Ljubo Germič, predsednik odbora za zdravstvo v državnem zboru: " Kot mi pravijo, se pripravlja čistopis zakona, sprememb, ki so jih naredili v zadnjih usklajevanjih pa ne poznam. Z ministrom smo dogovorjeni, da bomo, ko bo minister to določil, v državnem zboru pripravili javno predstavitev."

Po naših informacijah je včeraj poslanska skupina Zares zahtevala koalicijsko usklajevanje pred napovedanim medresorskim usklajevanjem.