Komisija za človekove pravice je zavrnila sklepe SDS za odstop predsednika Türka

Danilo Türk (Foto: Matej Povše)

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je na današnji seji zavrnila tudi sklep, da ocenjuje, da predsednik Türk pri odlikovanju Ertla ni ravnal v skladu z zakonom o odlikovanjih in ni ravnal v interesu vseh državljanov. Dovolj podpore članov komisije pa ni dobil niti sklep poslanske skupine SDS, da se je komisija seznanila s postopki predlaganja in podelitve državnega odlikovanja Ertlu.

Na začetku današnje nujne seje, ki jo je predlagala poslanska skupina SDS, je poslanec Vinko Gorenak v imenu predlagateljev ponovil stališče, da je odlikovanje Ertla nesprejemljivo dejanje, ki razdvaja Slovence. Ob tem je poudaril, da je akcija Sever pomembno prispevala k osamosvojitvenim procesom in da je Ertl v svojem "življenju naredil dve ali tri dobre poteze, predvsem pa vodenje akcije Sever".

To je bilo po Gorenakovih besedah pozitivno dejanje, ki ga je naročila politika in izvedla policija. A je dodal, da "odlikovati nekoga pomeni pogledati njegovo življenjsko delo. Tako pravi zakon. Ne moremo z državnim odlikovanjem odlikovati nekoga za enkratno dejanje".

Kot je pojasnil, je Ertl od leta 1978 vodil ali načeloval Službi državne varnosti (SDV), ki je bila po njegovih besedah politična policija z eno samo nalogo, da ščiti enopartijski sistem. SDV je "defacto in dokazano teptala človekove pravice", je še dejal in zatrdil, da Türk ni ravnal prav in v skladu z zakonom.

Vito Rožej (Zares) je nato predlagal proceduralni sklep, da naj komisija ne obravnava predlaganega dnevnega reda, saj je, tako poslanec Zaresa, naloga komisije obravnava trenutnih kršitev človekovih pravic. Kot je dejal, ne vidi razlogov za ukvarjanje s "s stvarmi iz naše polpretekle zgodovine, namesto da bi se ukvarjali s trenutnim neuresničevanjem človekovih pravic". Ob tem je še pojasnil, da je bil med tistimi, ki so podprli Türkovo kandidaturo za predsednika, sedaj, po odlikovanju Ertla, pa je vprašanje, če bi to spet storil.

Z njim se je strinjala Majda Potrata (SD). Kot pravi, odlok o ustanovitvi komisije določa, da komisija obravnava današnje kršitve človekovih pravic. Ob tem je poudarila, da se pri odlikovanju Ertla govori o zločinskosti, čeprav ta Ertlu ni bila dokazana. Dodala je, da zakon o odlikovanju predsedniku republike dovoljuje podeljevanje odlikovanj in da je bilo odlikovanje Ertlu ustrezno obrazloženo in podeljeno.

"V SD mislimo, da se je o odlikovanju mogoče strinjati ali pa ne, da pa morajo stvari teči po zakonu," je dejala poslanka SD, ki si želi, da bi Irglova "tako promptno sklicevala seje komisije tudi v drugih primerih, npr. pri poročilu varuhinje človekovih pravic".

Tudi poslanec LDS Anton Anderlič je nasprotoval obravnavi odlikovanja. Obenem je poudaril, da se z odlikovanjem Ertla ni nikomur kršilo človekovih pravic, ob tem pa dodal, da se glede odlikovanje Ertla osebno ne strinja s tem, kar se je zgodilo. Po njegovem mnenju je današnja seja zgolj uvertura oz. vaja pred ustavno obtožbo ter poskus enostranskega interpretiranja zgodovinskih dejstev.

Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) Rožejevega sklepa ni dala na glasovanje. Kot je poudarila, so za sklic seje zagotovljeni vsi pogoji. Prav tako se ne strinja s tem, "da se ne smemo pogovarjati o kršenju človekovih pravic v preteklosti". Po njenem mnenju je na strani levice vidna zadrega pri obravnavi tega vprašanja.

Prav tako je prepričana, da je zaradi odlikovanja "bila povzročena marsikatera krivica ljudem, ki so bili zapirani in maltretirani s strani Ertla". To se po njenih besedah posledice, ki so vidne še danes. Glede sklica seje komisije o poročilu varuhinje mimo nje pa je dejala, da je bil to "desant na komisijo za človekove pravice".

Na seji komisije so med drugim sodelovali gledališki režiser in nekdanji politični zapornik Žarko Petan, novinarka in zagovornica človekovih pravic Alenka Puhar, nekdanji politični zapornik Andrej Aplenc ter odvetnik Drago Demšar. Vsi so nasprotovali odlikovanju Ertla.

Po Petanovih besedah bi morala biti levica, sedaj, ko je na oblasti, še bolj občutljiva za kršenje človekovih pravic v prejšnjem režimu. Puharjeva pa je poudarila, da vsi, ki nasprotujejo odlikovanju, zaradi tega še niso "desnica, pa reakcija oz. beli ali črni...".

Irglova je še dejala, da je na sejo komisije povabila tudi Türka in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek-Travnik, ki pa se seje nista udeležila, in to, kot je poudarila Irglova, brez opravičila. Po njenih besedah bi se varuhinja lahko, kot veleva bonton, vsaj opravičila.

Potrata pa je ob tem dejala, da se je Irglova "znova drznila napasti varuhinjo človekovih pravic". "Zakaj bi morala priti?!" se je vprašala poslanka SD, ki tudi meni, da Irglova politizira delo komisije.

Čebašek-Travnikova pa je danes na svoji spletni strani zapisala, da je bilo v glavno pisarno DZ danes okoli 9.30 dostavljeno pismo z razlogi za neudeležbo. Ne vedo pa, ali je Irglova pismo tudi osebno prejela, še piše na spletni strani.