Na zadovoljstvo vseh večjih vsebinskih razhajanj ni

Kot kaže, zdravnikom z novim zakonom ne bodo omejili delovnega časa. Kdor bo želel, bo v svojem prostem času lahko delal, kolikor ga bo volja. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Oglas

Javna agencija za nadzor - da ali ne?

Po sobotnem srečanju na ministrstvu za zdravje, podobno kot po sredinem na zdravniški zbornici, so bili zadovoljni vsi. Po besedah Damjana Polha, podpredsednika Fidesa, je "nerešenih zadev ostalo malo, večjih vsebinskih razhajanj pa ni". Tudi minister Borut Miklavčič, ki je sodeloval na sobotnem sestanku, se strinja s Polhovim mnenjem.

Dogovorili so se, da vsa sporna vprašanja, ki zadevajo delovnopravno področje zdravnikov, iz predloga zakona izpustijo, saj jih že sedaj ureja zakon o zdravniški službi in so usklajena z evropsko direktivo. Polh je povedal, da predlog zakona ne bo več obravnaval urejanja specializacij, dežurstev, stalne pripravljenosti, dela zdravnikov prek polnega delovnega časa in v veliki meri tudi ne delovanja zdravniške zbornice, ki ima prav tako mesto v zakonu o zdravniški službi. Predstavniki ministrstva pa pravijo, da naj bi nekaj določil vendarle ostalo tudi v novem zakonu, da pa v zvezi z njimi ni vsebinskih razhajanj. Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo zdravniki lahko, tako kot doslej, v svojem prostem času delali tudi pri drugih delodajalcih.

Zagotovo pa še niso rekli zadnje besede v zvezi z Javno agencijo za kakovost in nadzor. Kljub temu da so v soboto natančneje definirali njene vsebinske naloge, se predstavniki zdravništva še zavzemajo, da bi "kakovost in nadzor v zdravstvu urejali v okviru Inštituta za varovanje zdravja RS, medtem ko minister podpira ustanovitev agencije, ki bi bila financirana iz proračuna in bi bil njen obstoj na tak način zagotovljen". Po mnenju Polha se z ministrstvom ne razhajajo pri vsebinskih nalogah te ustanove. Kot smo že poročali, je poslanska skupina Zares že napovedala, da predloga zakona ne bo podprla, če se zdravniški zbornici z novim zakonom ne odvzamejo pooblastila za nadzor. Minister je zatrdil, da bo to urejeno prav z Javno agencijo za nadzor in kakovost v zdravstvu.

Najbolj kakovosten kompromis

Zahteve zdravništva po avtonomiji stroke, npr. imenovanje v razširjene strokovne kolegije in urejanje specializacij ter sodelovanje v vodenju zdravstvenih ustanov, so očitno dosežene. Za zdaj še ne vemo, kakšna bo odločitev v zvezi z obveznim oz. neobveznim članstvom v zdravniški zbornici. Zdravništvo si želi, da bi čim prej postavili in uveljavili tudi normative in standarde za njihovo delo. Kot je poudaril Polh, je prioritetno področje družinska medicina, saj so zdravniki družinske medicine strašno preobremenjeni, zdravstvena blagajna pa jim plača dvakrat manj, kot naredijo. Zato morajo določiti takšne standarde, da bo imel zdravnik dovolj časa za pogovor in obravnavo bolnika ter da ne bo pod nenehnim stresom polne čakalnice.

Dogovorjene spremembe naj bi pravniki ministrstva za zdravje skupaj s pravniki zdravniške zbornice vnesli v predlog zakona v prihodnjih dneh, po tem bo šel zakon v ponovno koalicijsko obravnavo. Minister Miklavčič je včeraj povedal, da ga bo poslal tudi opoziciji, zato da bi januarja v parlamentarni obravnavi obravnavali kar "najbolj kakovosten kompromisni predlog zakona, ki ga je v tem trenutku mogoče doseči. Dejstvo je, da se bo moral zakon v prihodnjih letih sproti dopolnjevati, da ne bo tako kot sedaj, ko se 18 let starega zakona nihče ni upal niti dotakniti."

Zdravniki že, kaj pa drugi?

Dogovarjanja s koordinacijo zdravniških organizacij so se očitno zavlekla, zato na sobotni pogovor niso bili povabljeni vsi tisti, ki so se na to temo sestali s predsednikom vlade Pahorjem 6. decembra v Vili Podrožnik. Med temi so tudi predstavniki drugih poklicnih skupin zaposlenih v zdravstvu, ki se sedaj čutijo odrinjene in neobveščene. Njihovi predstavniki so nam včeraj zatrdili, da bodo popravljeno besedilo zakona skrbno prebrali in če bo treba, tudi "zahtevali svoje".