Novi davki na motorna vozila: slednja bodo pri nakupu obdavčena po tem, koliko CO2 izpuščajo v zrak

SDS in SLS sta predlagali bistveno nižjo obdavčitev, toda večina je njihove predloge zavrnila. Uspelo pa jim je nekoliko znižati obdavčenje motornih koles od prvotno zamišljenega predloga. (Foto: Jana Petkovšek Štakul/dokumentacija Dnevnika)

Predvsem zato, trdijo opozicijski poslanci, ker koalicija z novo obdavčitvijo poskuša zgolj napolniti državno blagajno in to prikazati kot svojo novo zeleno politiko. Če pa že, pravijo, je povišanje davkov ob nakupu avtomobilov preveč radikalno, kar velja tudi za novo uvedeni davek na motorna kolesa. Parlament je včeraj na koncu s 40 za in 29 proti podprl zakon.

S tem ko je večina v parlamentu včeraj zavrnila predloge SDS in SLS za bistveno znižanje davčne lestvice, bo treba februarja ob nakupu avta – odvisno od njegovega izpuha CO2 – plačati od 0,5 odstotka (za tiste na dizelski pogon odstotek) do 28 odstotkov (za dizelske motorje 31) za avte z izpuhom CO2 nad 250 g/km. Za motorna kolesa pa novi davek znaša od 1,5 odstotka (za moč motorja do 25 kW) do 5 odstotkov (moč nad 75 kW).

Redko se zgodi, da bi poslanci za potrditev zakona v tretji obravnavi porabili tri ure. Očitno so davki na motorna vozila tema, pri kateri je navzkrižnih interesov toliko, da njihovo soočanje v parlamentu traja tako dolgo. Tako se je tudi včeraj ponovila razprava iz prve in druge obravnave. Opozicija je trdila, da zdaj ni pravi čas za višje davke, ker je kriza, koalicija pa bolj ali manj enotno, da gre pri tej obdavčitvi za poskus zmanjševanja onesnaževanja zraka z izpusti motornih vozil, na kar je Slovenijo že dvakrat opozorila Evropska unija.

Državna sekretarka za finance Helena Kamnar je poudarjala, da je glavni namen drugačne obdavčitve avtov in uvedbe obdavčitve motornih koles zmanjšati onesnaževanje okolja, davčni prilivi pa da ne bodo nič večji, kot so bili doslej. Večina poslancev koalicijskih strank je menila enako in zavračala kritike iz opozicije, češ da okolje nima časa čakati na konec krize (Luka Juri iz SD). Nad novo obdavčitvijo pa je razočarana Breda Pečan (SD), ker se ji zdi, kot da bi delali luknjo v vodo. Po njenem mnenju bi bilo primerno zeleno politiko voditi tako, da bi obdavčili porabo goriva, ne pa, da enak davek plačata tisti, ki prevozi 50.000 kilometrov na leto, in tisti, ki prevozi 5000 kilometrov, pri čemer prvi desetkrat bolj onesnažuje zrak.

Na drugi strani je Andrej Vizjak (SDS), ob pripombi, da je vendarle doživel to, da se lahko strinja s Pečanovo, dokazoval, da gre zgolj za polnjenje državne blagajne na račun zaradi krize že tako prizadetih ljudi. Zaradi krize bi morali posnemati Nemčijo in Francijo, ki sta uvedli državne subvencije za kupce novih avtomobilov, s čimer so vlade z davki v proračun dobile več, kot so dale za subvencije. Poleg tega se mu zdi sporno voditi zeleno politiko pri osebnih vozilih, saj je onesnaženje zraka bistveno večje zaradi tovornega tranzitnega prometa skozi državo in zaradi termoelektrarn.

SDS in SLS sta predlagali bistveno nižjo obdavčitev, toda večina je njihove predloge zavrnila. Uspelo pa jim je nekoliko znižati obdavčenje motornih koles od prvotno zamišljenega predloga.

Obstrukcija SDS in SNS pri glasovanju o priporočilih varuhinje človekovih pravic

Državni zbor je v četrtek pozno zvečer sprejel (53:0) priporočila varuhinje človekovih pravic, ki izhajajo iz njenega poročila za lansko leto. Poslanci SDS in SNS so pri glasovanju protestno zapustili dvorano, ker je do obravnave poročila varuhinje, kot je dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko, prišlo na neprimeren način, ko je koalicija konspirativno sklicala sejo komisije za človekove pravice. Zbor je potrdil (45:27) tudi novelo zakona o glavnem mestu, ki ljubljanski mestni občini prinaša dodatnih 0,73 odstotka dohodnine - prihodnje leto bo to okrog 15 milijonov evrov - s čimer bo financirala izdatke, ki jih ima kot prestolnica države.

Sovdatova skoraj soglasno izvoljena za ustavno sodnico

Dozdajšnja dolgoletna generalna sekretarka ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je morala v četrtek skoraj do polnoči čakati na prisego, da bo kot nova ustavna sodnica (na predlog predsednika države je bila izvoljena z izidom 74:3) sodila po lastni vesti in si pri tem prizadevala za ustavnost, zakonitost ter varovanje človekovih pravic. Sovdatova je na ustavnem sodišču zamenjala profesorja Cirila Ribičiča, ki se po končanem devetletnem mandatu vrača na ljubljansko pravno fakulteto. Razprave o Sovdatovi ni bilo, razen izrecne podpore poslancev SDS, ki so prepričani, da bo uravnotežila dozdajšnjo "vožnjo ustavnega sodišča po levi", kot je dejal Vinko Gorenak. Po njegovem mnenju so sestavo računskega sodišča ves čas, razen v prejšnjem mandatu, določale levičarske stranke. Dokaz za to je našel pri odhajajočem ustavnem sodniku Cirilu Ribičiču, ki da je bil pri odločanju preveč vezan na eno politično stranko. Sovdatova je poslancem v letu, ki prihaja, zaželela dovolj politične modrosti za dobre odločitve.