Fakultete in študenti krivijo za nastali položaj državo, na MŠŠ pa s prstom kažejo na fakultete

Tako so na pomanjkanje razpisanih pripravniških mest pred dobrima dvema mesecema na protestnem shodu opozarjali študentje Fakultete za socialno delo, zdaj pa postajajo vse glasnejši še študentje Pedagoške in Filozofske fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko v Mariboru. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Oglas

Na Fakulteti za matematiko in fiziko (FNM), Filozofski in Pedagoški fakulteti (PF) v Mariboru namreč vsako leto diplomira več kot 900 študentov, razpisanih pripravniških mest je le za polovico, od tega le 90 plačanih, preostala so prostovoljna. »Tako se veliko naših diplomantov odloči, da ne bodo delali v šolstvu, čeprav so se izšolali za to. Prijavijo se na zavodu za zaposlovanje, delajo v gostinstvu in trgovini ali pa sprejmejo izhod v sili in opravljajo prostovoljno pripravništvo ter za deset mesecev postanejo 'deklice za vse', kar je poniževalno,« opisuje položaj študentka.

Šole krivijo ministrstvo, ministrstvo krivi šole

Tistih (pre)malo pripravništev, ki jih ministrstvo za šolstvo vendarle razpiše, se ne loči po študijskih smereh, ampak so razpisana za mesta v osnovnih in srednjih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov ter domovih za učence in dijake, za katera se prijavijo vsi diplomanti pedagoških smeri. Ker je vedno prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih pripravništev, imajo prednost tisti z boljšim študijskim uspehom. "Za ves problem je odgovorno ministrstvo za šolstvo in šport, ki diplomante vseh pedagoških študijskih programov obravnava po istem vzorcu. Če je merilo ocena, je to lahko samo znotraj skupine diplomantov iste smeri. Pripravništva bi morala biti razpisana po področjih in tako, da bi se spodbujalo deficitarna področja, kjer bi bilo treba omogočiti plačano pripravništvo večjemu deležu diplomantov", meni dekanka FNM Nataša Vaupotič. Medtem ko tudi preostali dekani, študentje in študentske organizacije s prstom kažejo na državo, pa na ministrstvu za šolstvo in šport krivijo fakultete, "ki se s številom vpisanih študentov ne odzivajo na potrebe trga dela".

Razkorak med zakonom in prakso

Na ministrstvu še opozarjajo, da začetek opravljanja pedagoškega poklica ni mogoč le s pripravništvom, temveč se lahko diplomanti zaposlijo takoj po diplomi in po pol leta delovnih izkušenj opravljajo strokovni izpit. Strokovni izpit je obvezen za samostojno opravljanje poklica učitelja.

"Tako je napisan zakon, v praksi je varianta brez pripravništva izjemno redka, razen z zvezami," razlaga Oničeva. Pri večini razpisanih delovnih mest za učitelje zahtevajo strokovni izpit, delovnih mest za študente brez strokovnega izpita dejansko ni, saj nihče noče zaposliti začetnika. Tudi za diplomante je tak način neugoden, saj nimajo izkušenj, pri pripravništvu pa se postopoma uvajajo v poklic. "Zato je za nas pripravništvo ključnega pomena in ga želimo imeti," še pravi. Na ministrstvu pa k temu dodajajo: "Nesmiselno je za eno leto zaposlovati diplomante, katerih delo bo najkasneje po končanem pripravništvu postalo nepotrebno, saj pripravništvo ne sme služiti kot nadomestek socialnih transferjev nezaposlenim."

Študentje treh mariborskih fakultet so tako v minulem tednu začeli zbirati podpise študentov, ki se zavzemajo za več pripravniških mest. Poziv bodo poslali ministru za šolstvo in šport Igorju Lukšiču. Dekani omenjenih fakultet seveda stojijo študentom ob strani, medtem pa denimo Samo Fošnarič, dekan PF, predlaga še druge rešitve. Ena izmed možnosti je opravljanje pripravništva mimo razpisa, o "neposrednem sodelovanju" bi se lahko dogovorile fakulteta in šole, s katerimi fakultete že zdaj sodelujejo, meni dekan.

Katja Šoba, predsednica Študentske organizacije Slovenije, pa meni, da trenutno dolgoročne sistemske rešitve ni na vidiku, saj je odgovornih več resorjev in bi bilo treba za učinkovito rešitev problema spremeniti več zakonov.

Statistika

33 diplomantov Fakultete za socialno delo je lani opravljalo pripravništvo, diplomiralo pa jih je 256. Letos ga je opravilo le 10 diplomantov, diplomiralo pa jih je 167. Vsi drugi ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje strokovnega izpita in se tudi ne morejo zaposliti kot socialni delavci.

135 plačanih pripravniških mest ter 400 prostovoljnih vsako leto razpiše MŠŠ, samo lani pa je na tem področju diplomiralo več kot 1400 študentov. Štirikrat preveč vlog za pripravništva je na naslov ministrstva prišlo lani, za 135 mest se je prijavilo 520 oseb.

858 brezposelnih učiteljev in vzgojiteljev je trenutno prijavljenih na zavodu za zaposlovanje.

Tudi ukinitev kadrovskih štipendij

Ministrstvo za šolstvo in šport je nedavno ukinilo tudi kadrovske štipendije, kar je po mnenju dekanke Vaupotičeve "popoln absurd". Že tako je težko privabiti študente v pedagoške študijske programe naravoslovnih predmetov, tehnike, matematike in računalništva, zdaj pa še motivacije s štipendijo ni več. Morda je tudi to eden izmed razlogov, zakaj se je vpis v pedagoške študijske programe na področjih naravoslovja in tehnike v zadnjih dveh letih močno skrčil, razmišlja Vaupotičeva.