DZ: Spremembe pri obdavčitvi novih avtomobilov so pomemben korak k večji skrbi za okolje

Breda Pečan (SD) je opozorila, da gre pri tem zakonu za enako napačen odnos do okolja kot pri prehodu na sistem cestninjenja z vinjetami. (Foto: Matej Povše)

Davek na motorna vozila se plačuje ob prvi predaji osebnih motornih vozil v promet. Z novelo zakona bodo v obdavčitev zajeta tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem. Medtem ko je zdaj stopnja davka odvisna od prodajne cene in se giblje od enega do 13 odstotkov, bo po novem odvisna od izpustov ogljikovega dioksida in drugih onesnaževal. Pri avtomobilih z bencinskim motorjem se bo gibala med 0,5 in 28 odstotki, pri motorjih z dizelskim motorjem pa med enim in 31 odstotki.

Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar, je namen zakona zmanjšati negativne učinke prometa na okolje in zdravje ljudi. "Približno 44 odstotkov prebivalstva je izpostavljenih nedovoljeni povišani koncentraciji delcev in zato letno predčasno umre približno 1700 ljudi," je dejala in dodala, da k temu poleg industrije in kurišč na trda goriva največ prispeva predvsem promet. Že pri odločitvi za nakup motornih vozil je treba spremeniti odnos do izbora. "Menim, da je zakon nujno potreben, čeprav se mu očita, da je njegov namen polnjenje proračunske blagajne," je poudarila.

Glede predlaganih dopolnil je povedala, da vlada podpira predlog spremembe lestvice davčnih stopenj za motorna kolesa in kolesa z motorji, ki bolj smiselno usklajuje davčne stopnje s stopnjami na osebna motorna vozila. Do predloga črtanja dodatne stopnje obdavčitve za dvotaktne motorje ima nevtralen odnos. Nasprotuje pa predlogoma za spremembo lestvice davčnih stopenj za osebna motorna vozila. "Predlog SLS ruši smiselno razmerje v obdavčitvi med bencinskimi in dizelskimi vozili. Predlog SDS pa uvaja ničelno stopnjo za motorna vozila z emisijo CO2 pod 110 gramov na kilometer in pomembno znižuje davčne stopnje za ostala vozila, kar ne spodbuja bistvenih sprememb," je dejala Kamnarjeva.

Radovan Žerjav in Iztok Podkrižnik sta v imenu poslanske skupine SLS oz. SDS izpostavila vprašanje, ali je v času krize, ko vse države nižajo davke, pravi trenutek za povišanje davkov. Luka Juri (SD), ki je povedal, da poslanska skupina SD zakon podpira, jima je odgovoril: "Okolje nima časa, da bi čakalo na konec krize." Ob tem je spomnil, da zakon predvideva enoletno prehodno obdobje, v katerem bo za vsa vozila davek bistveno nižji kot na koncu, in da se bodo v tem času trgovci in trg lahko prilagodili novim razmeram.

Žerjav je opozoril, da bo "Slovenija postala odlagališče oziroma smetišče rabljenih vozil". Tako on kot Podkrižnik sta napovedala, da bosta poslanski skupini SLS oz. SDS predlog podprla, če bo DZ podprl njihova dopolnila. Bogdan Barovič je v imenu SNS povedal, da zakona ne bodo podprli. "Zame je to povečevanje davka brez kakršnekoli želje po izboljšanju okolja," je orisal. Medtem pa so Franci Kek (Zares), Franc Jurša (DeSUS) in Anton Anderlič (LDS) v imenu svojih poslanskih skupin zakonu napovedali podporo.

Breda Pečan (SD) je opozorila, da gre pri tem zakonu za enako napačen odnos do okolja kot pri prehodu na sistem cestninjenja z vinjetami. Pri slednjem se je izenačilo vse uporabnike avtocest ne glede na to, koliko kilometrov prevozijo. Podobno je po njenem mnenju napačen pristop, ko obdavčujemo motorna vozila, namesto da bi obdavčili porabo emisij ogljikovega dioksida in prašnih delcev. Voznika, ki kupita enak avto, bosta ne glede, koliko kilometrov na leto naredita, enako obdavčena, je povzela in dejala: "Tega, da bi moral v ceni goriva plačati tudi takso na emisije, se pa ne lotimo."

Njeno razmišljanje je pozdravil Andrej Vizjak (SD), ki je tako kot Pečanova in Srečko Prijatelj (SNS) opozoril na problem onesnaževanja tovornjakov. Vizjak je na vlado naslovil več vprašanj, kaj bo to pomenilo za gospodarstvo, za tovarno Tomos in kakšen učinek bo imel zakon na prihranke CO2.

DZ je razpravljal še o predlogu zakona o jamstveni shemi RS za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali kmetijsko dejavnost, čeprav so predlagatelji - skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS) - predlagali njegov umik. Predlagatelji so želeli omenjenima skupina potencialnih kreditojemalcev dodeliti enake možnosti, ugodnosti in varnost, vlada pa mu je njihovemu predlogu nasprotovala, saj po njenem mnenju uvaja ukrepe, ki so bodisi že v veljavi ali pa se že izvajajo na drugačen način.

Kot je med drugim pojasnil Žerjav, so pri usklajevanju glede predloga interes pokazali na ministrstvu za finance, ne pa tudi zainteresirana javnost, ki ji je bil ta zakon namenjen. "Če tega interesa ni, potem takšnega zakona potrebujemo. Zato predlagam, da v nadaljevanju več o zakonu ne razpravljamo in ga preprosto zavrnemo," je dejal.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko, ki je v začetku decembra ocenil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je pozval ministrstvo za finance oz. vlado, da v roku enega meseca odboru predloži analizo uresničevanja zakona o jamstveni shemi. Tudi poslanci so danes večinoma izpostavili, da je imel predlog zakona dober namen, a bi ga bilo potrebno dodelati.