Novinar Praprotnik: Politične etikete lepijo tisti z najbolj jasnimi političnimi povezavami

Rok Praprotnik in Janez Janša. (Foto: Matej Povše)

Novinar Dnevnika Rok Praprotnik pa je ocenil, da razne politične etikete lepijo tisti, ki imajo sami najbolj jasne politične povezave. Veselinovič je na današnjem novoletnem srečanju Poslovnega kluba Socius s pogovorom na temo Mediji - odgovorni občinstvu, resnici ali zgolj samemu sebi?, ki je potekalo v prostorih Mestne občine Ljubljana, dodal še, da ni bilo na agenciji nobenih političnih pritiskov, da nekdo ne bi mogel opravljati svojega dela zaradi osebnega političnega prepričanja.

Sicer pa je bilo izhodišče pogovora, da so novinarji in mediji na slabem glasu zaradi senzacionalističnega pristopa. Praprotnik je priznal, da so novinarji do neke mere pod pritiskom, da bi zgodbe naredili za čim bolj odmevne, vendar je odvisno predvsem od posameznega novinarja in njegovega urednika, ali bo deloval v nasprotju s svojimi prepričanji.

Veselinovič je pojasnil, da se morajo tudi ljudje zunaj novinarskih vrst zavedati, da se je treba v novinarskem poklicu nenehno dokazovati na trgu. Prav tako novinarstvo pri nas ne bi imelo tolikšnega ugleda, če bi držali vsi očitki o manipulacijah in bombastičnosti. Po drugi strani pa je priznal, da je znotraj same novinarske skupnosti premalo debate o teh vprašanjih.

Po mnenju direktorja časnika Delo Jurija Giacomellija si moramo, če je percepcija o novinarstvu dejansko tako slaba, resno postaviti več vprašanj, povezanih s profesionalnostjo novinarskega dela in družbene odgovornosti tako medijev kot samih novinarjev.

Problematična je odsotnost samoregulacije

Po besedah Praprotnika pa je kljub obstoju novinarskega kodeksa glavni problem odsotnost samoregulacije. Sam je zato plediral za ustanovitev nekakšnega medijskega sveta, preko katerega bi večkratne kršitelje tudi sankcionirali. S tem bi se tudi novinarska profesija očistila, je prepričan.

Vzrok sedanjega stanja Veselinovič vidi v deprofesionalizaciji poklica v zadnjem desetletju. Kot je spomnil, so še pred nekaj leti obstajali notranji postopki, po katerih ni mogel vsak kar stopiti pred radijski mikrofon ali pred televizijsko kamero.

Za Giacomellija pa je merilo za ocenjevanje novinarskih prispevkov zgolj njihova (ne)verodostojnost. Novinarji se po njegovo premalo zavedajo, da njihov poklic vsebuje tudi določena javna pooblastila, (samo)regulacija pa bi lahko veliko prispevala k spremembam na bolje.

Sam meni, da se je v preteklosti preveč sledilo parcialnim interesom v škodo skupnih. Kljub temu pa imamo danes po njegovo boljše pogoje za odpravo anomalij iz preteklosti. Kot je dodal, se moramo zavedati, da je profesionalno novinarstvo v končni fazi dober posel.

Veselinovič je glede tiskovne agencije izpostavil odgovornost STA do radijski postaj in spletnih portalov, ki bazirajo na njihovih novicah. Ob tem je izpostavil kot problematično predvsem različno stopnjo pripravljenosti novinarjev. Če je nekoč vprašanje: kakšen je vaš komentar, najpogosteje prihajalo iz ust športnih novinarjev ob športni dogodkih, prihaja danes to vprašanje iz ust tistih novinarjev, ki bi morali biti z določeno temo dobro seznanjeni. K temu jih sili pogosto hitrost, s katero so obremenjeni uredniki. Zaradi tega je toliko večja odgovornost virov oz. tistih, o katerih se poroča.

Odgovornosti se novinarjem ne da privzgojiti

Odgovornosti se novinarjem ne da privzgojiti, je ugotavljal Praprotnik, nekaj možnosti pa po njegovo vseeno ponuja interno izobraževanje in postavljanje zgledov mladim novinarjem znotraj posamezne medijske hiše. Giacomelli pa je odgovornost od novinarjev razširil tudi na njihove urednike, šefe medijskih hiš in profesionalna oz. cehovska združenja.

Veselinovič opaža, da so novinarji prevečkrat zgolj prenašalci povedanega, uredniki pa se zadovoljijo s tem, da članek dosega predpisano dolžino in uravnoteženost na podlagi dolžine namenjenega prostora.

Tako je direktor STA izrazil skrb nad vsebino televizijskih dnevnikov, ki so skoraj v celoti samo še lepljenke nekih izjav. Praprotnik pa je k temu ocenil, da tem prispevkom hkrati manjka vsebine. Na njegovo izvajanje, da je novinar pogosto postavljen v vlogo nošenja diktafona, pa je Veselinovič izpostavil problem statusa zaposlenih, ki si ne morejo privoščiti, da bi to zavrnili.

Govorci so se dotaknili tudi primera Delovega pisanja o aferi Patria in z njim domnevno povezanega financiranja brezplačnikov s strani SDS. Praprotnik je obžaloval, da je bila odlična zgodba slabo izpeljana, zaradi česar vse informacije, ki pridejo v javnost, nimajo verodostojnosti.