MZZ: Arbitražni sporazum s Hrvaško je največji uspeh slovenske diplomacije v letu 2009

(Foto: Luka Cjuha)

Z arbitražnim sporazumom s Hrvaško je Slovenija zaščitila vitalne interese, hkrati pa zaprla enega najbolj problematičnih poglavij, je ocenil Balažic na novinarski konferenci, na kateri je nanizal dosežke v iztekajočem se letu. Zaradi podpisa arbitražnega sporazuma so se začeli krepiti tudi gospodarski odnosi med državama, je še poudaril.

"S tem smo s sosednjo Hrvaško pokazali, da smo na liniji evropskih vrednot, dialoga in mirnega reševanja sporov, ki prispeva k regionalni stabilnosti. Ta podpis arbitražnega sporazuma lahko služi kot model za celotni Zahodni Balkan, ki ima še tovrstne probleme," je izpostavil Balažic. Poudaril je še, da je ta sporazum Sloveniji omogočil krepitev položaja v regiji in da je Slovenija pravzaprav regionalni "lider v tem območju".

S sporazumom smo zaščitili vitalne nacionalne interese, je nadaljeval Balažic. "Že s tem, ko je izhodišče stanje na dan 25. junij 1991, ko je Slovenija nadzirala celotni Piranski zaliv in imela izhod na odprto morje," je poudaril in izpostavil, da so v sporazumu "vsebovani vsi elementi pravičnosti, tako notranje kot zunanje", poleg dobrososedskih odnosov in relevantnih zgodovinskih okoliščin.

"Ne gre za vprašanje, ali Slovenija ima ali nima, ali bo ali ne bo dobila izhoda na odprto morje. Arbitražno sodišče mora določiti zgolj koordinate neposrednega fizičnega stika republike Slovenije z odprtim morjem," je še dejal Balažic. Po strokovni, diplomatski in politični plati "ni bilo mogoče bolj zmanjšati razlike med vzbujanjem neupravičenih pričakovanj dela slovenske politike med mednarodno pravno, mednarodno politično realnostjo", je še dodal.

V zvezi s pobudo t.i. Bučarjeve skupine, ki išče "eleganten izhod" iz arbitražnega sporazuma in sicer na način, da bi se organizirala mednarodna konferenca v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, je Balažic dejal, da so sicer "odprti za konstruktivne razmisleke" in da je Slovenija demokratična država, v kateri lahko vsak posreduje svoje ideje, vendar pa realno taka pobuda ne more zaživeti v praksi.

Zagotovil je še, da "slovenska diplomacija ne tipa v temi, se ne zanaša na zanesenjake, ne kleči pred političnimi interpretacijami, ampak se zanaša predvsem na stroko". Poudaril je, da so posvetovanja s pravnimi strokovnjaki, tako domačimi kot tujimi, potekala še pred podpisom sporazuma. "Že preprosta besedna analiza tretjega člena arbitražnega sporazuma vam pove, da stik Slovenije z odprtim morjem pomeni, da ker je Slovenija teritorialna država, gre za to, da se povežejo slovenske teritorialne vode z mednarodnimi vodami," je pojasnil.

Balažic je sicer v imenu MZZ še izrazil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče začelo delovati nekje do jeseni 2010. Zdaj se pričakuje mnenje ustavnega sodišča, kar naj bi bilo znano nekje v mesecu dni, nato bo sledilo obdobje pred posvetovalnim referendumom, ki naj bi bil nekje konec zime ali pa v začetku pomladi, nato pa bo sledila še ratifikacija v državnem zboru. Poleti bi Hrvaška lahko zaključila pogajanja z EU, kar pomeni, da bi se arbitraža lahko začela nekje jeseni, je še menil Balažic.

Določeni postopki sicer že potekajo, vendar pa jih Balažic ni želel razkriti. Niso pa še v fazi, da bi razmišljali o morebitnih arbitrih, niti o tem, kdo bi lahko bil slovenski član tega arbitražnega sodišča. To bo aktualno, ko bo prišel čas za to, je še pojasnil govorec MZZ.