"Če bi bil to ponaredek, bi to sporočili prvo minuto," je prepričan Vizjak, sicer tudi predsednik komisije za nadzor javnih financ. Ob tem je zatrdil, da je iz magnetograma razvidno, da se Nučič na seji komisije 4. junija ni mogel opredeliti glede avtentičnosti anonimnih dokumentov, ampak je pojasnil, da bo to pokazala interna preiskava banke.

Kot je poudaril Vizjak, pa v NLB po koncu te preiskave niso podali ovadbe, "da je to ponaredek, ampak so podali ovadbo proti neznanemu storilcu, ki je dal te dokumente v javnost".

Komisija za nadzor javnih financ je že na podlagi anonimne preglednice, objavljene v medijih, želela od NLB dobiti izjavo, ali je preglednica avtentična, je dejal poslanec SDS in dodal, tega odgovora do danes še niso dobili. Kot je poudaril, imajo dopis NLB, da so krediti Hram Holdingu ustrezno zavarovani, krediti Ultri pa zavarovani.

Pri tem je Vizjak pojasnil, da v bančnih pravilih obstaja razlika med zavarovanimi in ustrezno zavarovanimi krediti. Po njegovih besedah je treba za pridobitev ustrezno zavarovanega kredita dati v zastavo 1,3 odstotka ali več svojega premoženja oz. ni dovolj zastaviti 0,5 odstotka vrednosti premoženja za obseg najetega kredita.

Komisijo zanima, ali je bil kredit Ultri ustrezno zavarovan v skladu z internimi pravili, je pojasnil Vizjak in zatrdil, da tega v dopisih Nučiča ni. Obenem je povedal, da je Nučič glede na magnetogram povedal, da ima uprava NLB možnost, da se sama odloči, da se nekatera njena interna pravila ne upoštevajo oz. upoštevajo drugače.

"Ta anonimka je sprožila utemeljen sum, da je Ultra dobila posojila po teh prilagojenih pravilih," je dejal Vizjak in dodal, da se je sedanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič pri pridobitvi kreditov za Ultro "zanašal na svojo avtoriteto, ki jo je imel", in tako dobil kredite na podlagi svoje politične moči.

Vizjak je še zatrdil, da ne držijo navedbe, da je on tisti, ki je spravil anonimne dokumente glede kreditov Ultre v javnost. Prepričan je, da so dokumenti prišli v medije iz istega vira, ki je dokumente poslal tudi njemu.

Po njegovem mnenju so prišli ti dokumenti v javnost iz NLB zaradi problema vodenja omenjene banke, torej so bili posledica političnih trenj pri ključnih mestih v NLB. Sprva so imeli dokumenti, tako Vizjak, ambicijo disciplinirati Golobiča, šele nato so prišli k medijem.

Vizjak pa je pozdravil torkovo sporočilo družbe Ultre, da lahko NLB dostavi DZ in Petanovi preiskovalni komisiji, ki preiskuje ravnanja Golobiča, vse podatke, potrebne za razjasnitev očitkov.

V odzivu na Vizjakove navedbe pa so v Ultri zapisali, da Vizjak "potvarja, ponareja oziroma falsificira izjavo pristojnega predstavnika NLB, ki jo je ta v zvezi z anonimnim 'dokumentom o nezavarovanih kreditih Ultri' podal na za javnost odprti četrti nujni seji komisije za nadzor javnih financ dne 4. junija".

Kot poudarjajo, so v torkovem sporočilu za javnost Nučičevo izjavo zgolj dobesedno prepisali iz javno dostopnega magnetograma. Tako je Nučič dejal: "Glede na navedbo oziroma izjavo za javnost, ki smo jo dali, da je izpostavljenost 5,9 milijonov tolarjev do Ultre in da so te izpostavljenosti zavarovane, očitno gre za falzifikat, ker so tukaj same ničle pri zavarovanjih".

Po mnenju Ultre je zato današnja Vizjakova izjava ne le sprenevedanje, pač pa poskus tretjerazrednega ponarejanja izjav.

"Sodeč po poplavi besed, ki jih je v današnji izjavi uporabil za razložitev 'ustreznosti' in 'neustreznosti' zavarovanj kreditov, skuša poslanec Vizjak očitno omiliti svoje dosedanje neresnične izjave o 'nezavarovanih kreditih Ultre', ker ve, da se tako neresnica njegovih izjav kot tudi njegova vloga pri tej politični gonji proti neki gospodarski družbi bližata h koncu," so še ocenili v Ultri.

Kot je znano, je Ultra v torek sporočila, da je bila tega dne s strani NLB prvič zaprošena, da poda soglasje k razkritju vsebin kreditnih pogodb t.i. Petanovi komisiji. Obenem so zatrdili, da je Ultra nato soglasje podala nemudoma in brez kakršnih koli pomislekov.

Kot je tudi znano, so junija opozicijske SDS, SNS in SLS zahtevale parlamentarno preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra in predsednika Zaresa Golobiča. Z njo naj bi med drugim preiskali sum, da se je izognil plačevanju davkov v Sloveniji ter sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila Ultri odobrena s strani NLB.