Kos je pojasnil, da so se pogoji poslabšali zaradi spremembe nekaterih predpisov, "ki omogočajo bujen razcvet korupcije". Pri tem je navedel zakon o javnih uslužbencih in zakon o političnih strankah. Predsednik protikorupcijske komisije je prepričan, da so se pogoji poslabšali tudi zaradi tega, ker boj proti korupciji ni bil prioriteta organov, ki bi se morali s tem ukvarjati.

Kot je pojasnil, se te besede nanašajo na policijo in tožilstvo. "Kar zadeva policijo, upamo, da bodo z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada stvari vendarle stekle. Čeprav je treba poudariti, da slovenska policija letos že beleži statistični porast zadev s področja korupcije, s katerimi se ukvarja," je ocenil.

Kar zadeva tožilstvo, pa se Kos boji, da tožilstvo ob nespremenjeni organizaciji ne bo sposobno slediti pričakovanemu delu policije na tem področju. Obenem je zatrdil, da na boj proti korupciji vplivajo tudi zaostrene gospodarske razmere, ki znižujejo "odpornost" ljudi proti skušnjavam, ki jih predstavlja korupciji.

Spremeniti bi bilo potrebno zakon o javnih uslužbencih

Na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti, da bi se stanje izboljšalo, je Kos odgovoril, da bi bilo treba predvsem spremeniti zakon o javnih uslužbencih oz. ga "vrniti" v stanje, kot je bil leta 2002. Po Kosovem mnenju bo treba spremeniti tudi zakon o političnih strankah in o financiranju volilne kampanje, "ki pa se sicer tako ali tako spreminjata".

Organizacija OECD pa je v sporočilu za javnosti, ki jo je sopodpisal Kos, zapisala, da korupcija slabi vitalnost naših ekonomij, spodkopava konkurenco in ovira napredek družbe. "Glede na trenutno ekonomsko krizo in na velik vpliv, ki ga ima na družbe in ljudi, je danes boj proti korupciji pomembnejši kot kdajkoli," še poudarja OECD.

Predsednik komisije DZ po zakonu o preprečevanju korupcije Marinič (SDS) je poudaril, da je bila v Slovenija v mandatu Janeza Janše na indeksu zaznavanja korupcije, ki ga vsako leto objavlja organizacija Transparency International, uvrščena bolje kot v mandatu vlade Boruta Pahorja.

"Nedvomno bi lahko tovrsten rezultat pripisali tudi uspešnim prizadevanjem vlade Janeza Janše za zagotavljanje večje preglednosti na tistih področjih, kjer je korupcija najbolj prisotna - na primer na področju javnih naročil," je ocenil in zatrdil, da je Pahorjeva vlada očitno manj uspešna. "V javni razpravi je bil denimo zakon o integriteti v javnem sektorju, ki pa v svoji vsebini ne definira nekaterih najpomembnejših rešitev za zmanjševanje korupcije," je dodal.

Marinič: Za izboljšanje stanja bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo

Marinič tudi meni, da se bo Slovenija, dokler se bo predsednik protikorupcijske komisije Kos izogibal parlamentarnemu nadzoru, glede indeksa zaznavanja korupcije zagotovo uvrščala še nižje. Ob tem je izpostavil, da bi bilo za izboljšanje stanja na področju prepoznavanja in odkrivanja korupcije potrebno spremeniti zakonodajo, s katero bi zagotovili javnost premoženja funkcionarjev.

V SDS si prizadevajo za sprejem takšnega zakona, vendar tak ukrep v koaliciji vztrajno zavračajo, je zatrdil. "Tudi z drugimi zakonskimi predlogi in rešitvami, kot je na primer zakon o javnosti premoženja sindikatov, skušamo zagotoviti večjo transparentnost institucij, ki so javnega značaja," je poudaril in dodal, da so tudi ta predlog koalicijski poslanci enkrat že zavrnili.

Po indeksu zaznave korupcije 2009, ki ga je sredi novembra objavila organizacija Transparency International, se je Slovenija s 6,6 indeksne točke uvrstila na 27. mesto. Lani je Slovenija dosegla malce boljšo oceno, in sicer 6,7 indeksne točke, uvrstila pa se je na 26 mesto. Sicer sta se najvišje med 180 državami uvrstili Nova Zelandija z 9,4 in Danska z 9,3 indeksnimi točkami.

Kot je tedaj povedala predsednica Društva Integriteta Simona Habič, indeks zaznave korupcije kaže, da v Sloveniji na tem področju ni velikih sprememb.

Po njenih besedah TI in protikorupcijska komisija v naši državi ugotavljata težave pri porabi javnega denarja, prav tako pa je velik problem klientalizem. Ob tem je Habičeva pojasnila, da bi lahko stanje na področju transparentnosti izboljšal zakon o integriteti v javnem sektorju.

Glede tega zakona so na ministrstvu za javno upravo pojasnili, da je zakon pripravljen, da pa čakajo, da bo premier Pahor opravil pogovore s poslanci. Kot so poudarili na ministrstvu, ministrica Irma Pavlinič Krebs računa, da se bo to zgodilo še ta mesec. Ob tem so pojasnili, da je ministrica napovedala, da bo določilo o nezdružljivosti funkcij, ki ni bilo izglasovana z novelo zakona o poslancih, vključila v zakon o integriteti.