Cvet slovenskih pravnikov je na okrogli mizi, ki je sledila podelitvi priznanj, spregovoril tudi o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško, prevladalo pa je prepričanje, da je to pravno prezahtevno vprašanje, da bi lahko o njem presojali volilci na referendumu.

Arbitražni sporazum je medtem v ustavni presoji, vlada pa je včeraj na dopisni seji na poziv ustavnega sodišča dopolnila svoj predlog za izrek mnenja o skladnosti sporazuma z ustavo. Ustavno sodišče jo je namreč pozvalo, naj jasno navede pomisleke glede morebitne neskladnosti sporazuma z ustavo ter priloži pripravljalna in druga gradiva, ki so povezana s pripravo, podpisom in ratifikacijo arbitražnega sporazuma. Marko Pavliha je še vedno prepričan, da je arbitražni sporazum slab, in med drugim predlaga, naj ga državni zbor sprejme z dvetretjinsko večino, saj bi bilo samo to po njegovem pravno spodobno oziroma higienično. Dr. Miro Cerar ocenjuje, da Slovenija v sporu pred arbitražnim sodiščem tvega bistveno več kot Hrvaška, zato bo po njegovem mnenju odločitev ustavnega sodišča v zvezi s sporazumom zelo pomembna. "Veliko je kazalnikov, ki bi utegnili arbitražno sodišče pripeljati do odločitve, ki bi pomenila novo določanje meje. Če bo ustavno sodišče ugotovilo to, bo treba spremeniti temeljno ustavno listino (TUL), za kar sta potrebni dve tretjini glasov poslancev, saj brez tega sporazum ne bi bil v skladu s TUL," opozarja Cerar. Dr. France Bučar pa ocenjuje, da je politika državljane s podpisom arbitražnega sporazuma postavila v zelo neprijeten in neugoden položaj. "Če zdaj rečemo ne, je vprašanje, kaj sledi," se sprašuje Bučar.

Predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa meni povsem nasprotno: da je vlada z arbitražnim sporazumom naredila velik korak naprej, saj mejni spor po njenem mnenju zavira normalne odnose s Hrvaško in zastruplja ozračje z našo zgodovinsko najboljšo partnerico in sosedo, arbitražni sporazum pa je po mnenju vse vlade dober, pravičen in ustaven. Kresalova poudarja, da pametne vlade rešujejo probleme, nespametne pa jih ustvarjajo ali poglabljajo. "Nacionalni interes Slovenije ni le določitev pravičnih meja, temveč tudi to, da Hrvaška čim prej vstopi v EU in da se schengenska meja čim prej premakne na jug Hrvaške," je poudarila Kresalova.