Zato tudi ni dal na glasovanje predloga Cvete Zalokar Oražem (Zares), da bi že na današnji seji Golobiču dali status preiskovanca, je na novinarski konferenci po seji dejal Petan. Pri tem se je skliceval na zakon o parlamentarni preiskavi, ki, tako Petan, jasno določa, da se status preiskovanca določi v dokaznem sklepu ali z dopolnitvijo dokaznega sklepa.

Ob tem je Petan zatrdil, da je člane komisije na seji pozval, naj predlagajo, "če mislijo, da je moje tolmačenje zakona napačno", pridobitev pravnega mnenja. Po besedah predsednika komisije tega ni zahteval noben član. Prav tako ni dal na glasovanje Golobičeve zahteve, da se mu podeli status preiskovanca, ampak se je s to zahtevo komisija le seznanila, je dodal.

Po tej odločitvi je član komisije Bogdan Čepič (SD) povedal, da bo pri poslovniški komisiji DZ zahteval tolmačenje o pravilnosti njegovega ravnanja oz. ali je kršil poslovnik, je dejal predsednik komisije. Kot meni, bodo dokazni sklep sprejeli na naslednji seji, ki bo predvidoma januarja. Dodal je, da bo od zbranega gradiva odvisno, ali bodo določili status preiskovanca.

Po Petanovih besedah je komisija trenutno še v fazi predhodnih pripravljalnih dejanj, ko zbirajo potrebno gradivo za svoje delo. Kot je povedal, so doslej pridobili približno polovico zahtevanega gradiva. Med drugim so pridobili gradivo Upravne enote Sevnica, komisije DZ za nadzor javnih financ, Državne revizijske komisije, Telekoma, MOL, Ajpesa, Hram Holdinga, Banke Slovenije in ministrstva za delo.

Gradiva NLB in Ultre še ni

Niso pa še prejeli gradiva NLB in podjetja Ultra, je pojasnil Petan. Ob tem je povedal, da je opravil pogovor s članom uprave omenjene banke, ki mu je zagotovil, da bodo dobili ustrezno gradivo, a je potrebna nova, preformulirana zahteva. Vendar se je pozneje, je nadaljeval Petan, zapletlo na pogovoru med sodelavko komisije in pravno službo NLB.

"Vseeno smo podali novo zahtevo, ki je preformulirana v smislu, kot je bilo predlagano v pogovoru s članom uprave," je dejal predsednik komisije. Obenem je opozoril, da zakon v primeru, če kateri od naslovnikov ne želi poslati gradiva, določa kot nadaljnji korak sodno preiskavo.

Po njegovih besedah bodo sicer skušali najprej izkoristiti sredstva "na nižjih nivojih", šele nato bodo "šli na bolj stroge nivoje". Vsekakor pa bodo, če ne dobijo podatke od NLB, uporabili zakon, je napovedal. Pri tem je Petan zavrnil očitke, da s tem, ko Golobiču ne podeli statusa preiskovanca, zavlačuje preiskavo.

"Če kdo zavlačuje, potem zavlačujejo tisti, ki ne pošljejo gradiva," je ocenil. Prav tako je prepričan, da se delo komisije s samo podelitvijo statusa preiskovanca Golobiče ne bo nič hitreje odvijalo. Kot je poudaril, je hitrost dela komisije odvisna od tega, ali bodo dobili gradivo. Pri tem je še opozoril, da komisija nima ustreznih prostorov, zlasti prostora za hrambo gradiva.

Golobičev status bi pospešil delo komisije

Vodja PS Zaresa in članica komisije Cveta Zalokar Oražem pa je po seji v izjavi za medije dejala, da nikjer ne piše, da v tej fazi Golobiču ni mogoče podeliti statusa preiskovanca. Kot meni, bi podelitev tega statusa pospešila delo komisije, saj bi se lahko Golobič kot preiskovanec aktivno vključil v delo komisije. To bi, tako Zalokar Oražmova, pospešilo delo komisije.

To je njenih besedah prva komisija, ki preiskuje posameznika, tudi v samem naslovu je Golobič petkrat omenjen. "Zato je govoriti, da Golobič ni predmet preiskave, enostavno sprenevedanje," je poudarila. Prepričana je tudi, da se jasno jasno kaže, da hitro in učinkovito delo in delo na osnovi dokumentov in argumentov ni v interesu tistih, "ki Golobiča že več mesecev obtožujejo in na nek način izvajajo javni linč".

Kot je znano, so junija opozicijske SDS, SNS in SLS zahtevale parlamentarno preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra in predsednika Zaresa Golobiča. Z njo naj bi med drugim preiskali sum, da se je izognil plačevanju davkov v Sloveniji ter sum klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila Ultri odobrena s strani NLB.