Gantar se je za to odločil na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe. Kot je poudaril, ustava sicer govori o tem, da mora predsednik DZ sklicati izredno sejo parlamenta, če to zahteva najmanj četrtina poslancev, vendar pa to ne pomeni, da je možno sejo sklicati na "katerokoli poljubno temo, npr. razpravo o nogometni tekmi".
Za sklic seje je treba izpolnjevati tudi druge pogoje, ki izhajajo iz drugih ustavnih, zakonskih ali poslovniških določb, ki urejajo delo DZ, je navedel.
Gantar je spomnil tudi na načelo delitve oblasti. "Načelo delitve oblasti pomeni tudi načelo omejitve oblasti in v tem kontekstu seveda tudi načelo omejitve zakonodajne oblasti, če bi ta želela posegati na področje izvrševanja sodne oblasti ali izvršne oblasti," je pojasnil.
Ključno za presojo pri mnenju zakonodajno-pravne službe pa je bilo po Gantarjevih navedbah vprašanje, ali je upravičenje do informacij v zvezi s temi krediti v pristojnosti DZ. Analiza dveh delovnih teles - odbora za finance in monetarno politiko ter komisije za nadzor proračuna - je po njegovih pojasnilih pokazala, da nobeno od teh dveh delovnih teles nima te pristojni in jih tudi ne izvaja. Kot je izpostavil, s tega vidika te pristojnosti nima niti DZ kot celota.
Nova Ljubljanska banka (NLB) je oseba zasebnega prava in poseganje javne oblasti na tak način v konkretna ravnanja banke bi pomenilo hud udarec za bančni sistem, njegovo stabilnost, trajnost in predvidljivost.
Sklep, kot ga je v sklicu za izredno sejo DZ predlagala poslanska skupina SDS, po Gantarjevem prepričanju ne bi bil izvršljiv, tudi če bi bil sprejet. V sklepu poslanska skupina SDS namreč navaja, da bi Banka Slovenije in NLB morali posredovati vse zahtevane podatke, še zlasti podatke glede zavarovanj posojil, ki jih je NLB odobrila Ultri, ni pa jasno opredeljeno, kaj so ti podatki.
Kot je še dodal Gantar, ga bodo predlagatelji izredne seje "obtožili", da krši ustavo, po njegovem prepričanju pa jo brani.
