Iz zapisnika sestanka z dne 24. maja 2007 smo razbrali, da se je prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak s takratnim predsednikom Hrama holdinga Jarom Žontarjem dogovoril za sanacijo "greha" Jankovićeve uprave. Jankovićeva uprava je namreč sklenila sumljivo pogodbo s podjetjem SAS Group in plačala milijon evrov avansa. Zato se je leta 2007 s tem začela ukvarjati policija.

Mercator je pri SAS Groupu naročil in plačal storitev varovanja, čeprav SAS ni imel nobene licence s področja varovanja. Ko je bila Jankovićeva uprava leta 2006 razrešena, so v Mercatorju izvedli revizijo poslovanja. Med drugim so ugotovili, da je SAS Group denar dobil, storitev ni opravil, denarja pa tudi ni vrnil. Na koncu je terjatev, smo zdaj ugotovili, pokrila skupina Hram holding, za katero po podatkih iz registra Gvin stoji večinski lastnik z neznano lastniško strukturo v Singapurju, podjetje Folonica holding, ki je najverjetneje v lasti Slovencev. Kazenski postopek v zadevi SAS Group še ni končan. Član Jankovićeve uprave in današnji ljubljanski podžupan Aleš Čerin pa ima zaradi te zadeve status osumljenca.

Kontinuiteta Vere Aljančič Falež

Pomembno je vedeti, da je bila v času sklenitve nezakonite pogodbe med SAS Group in Mercatorjem vodja Mercatorjeve pravne službe Vera Aljančič Falež, ki je danes članica uprave Mercatorja. Morda tudi to vpliva na odločitev Mercatorjevega vodstva, da na naša vprašanja v tej zadevi, ki jo obravnava tožilstvo, ne bo odgovarjalo. Prav tako odgovorov nismo dobili od Hrama holdinga.

Toda pridobili smo dokumentacijo. Med listinami so zapisniki sestankov v Mercatorju, ki jih je delala Vera Aljančič Falež v letih 2006 in 2007. Iz teh zapisnikov je razvidno, da se je Aljančičeva leta 2006 povsem neuspešno pogovarjala s takratnim lastnikom SAS Group Borisom Stadlerjem o tem, naj vrne denar, ki mu ga je nakazala Jankovićeva uprava. V celotnem letu 2006 se s Stadlerjem nista dogovorila popolnoma nič. Tako je Aljančičeva, denimo, za sestanek z dne 6. decembra 2006 zapisala, da je Stadler "zlasti razlagal o svojih zdravstvenih težavah, o že večkrat navedeni problematiki pa se pravzaprav ni hotel pogovarjati".

Policija začne preiskavo

Ko pa so se za zadevo SAS Group začeli zanimati kriminalisti, so se stvari premaknile tudi v poslovnem smislu. Tako je iz zapisnikov razvidno, da so se 24. maja 2007 v poslovnih prostorih Mercatorja sestali: Jaro Žontar, član nadzornega sveta Hram holding, Žiga Debeljak, šef Mercatorja, in Vera Aljančič Falež. V zapisniku piše: "G. Žontar je povedal, da ima družba SAS Group nove lastnike, v imenu katerih prihaja s ciljem poplačila Mercatorjeve terjatve. Povedal je, da je oziroma bo SAS Group dokapitalizirana v znesku 240,000.000 tolarjev (milijon evrov op. p). Dogovorili smo se, da bo poskrbel za pripravo dokumentacije, ki bo temelj za zunajsodno poravnavo v tej zadevi." Tako je bila zgodba poslovno končana. Postavi pa se vprašanje, zakaj je Hram holding imel interes investirati toliko denarja v SAS Group (lastniško je v SAS vstopil Tabor, d. o. o., ki je v lasti Hrama holdinga). SAS Group namreč že dalj časa posluje z izgubo. Prav tako je Tabor leta 2006 ustvaril komaj 122.000 evrov prihodkov - od kod bi torej imel okrogel milijon evrov za dokapitalizacijo SAS Group?

Skrivnostnost vpletenih

Minule tedne smo brez odgovorov na to temo ostali v Mercatorju, kjer glede posla s SAS Group že od poletja ne dajejo izjav. Prav tako pa je očitno, da nobenega interesa po komuniciranju v tej zadevi nimajo v Hramu holdingu. Skrivnostnost vseh vpletenih, ko pride do tega posla, je zelo očitna. Hram holding je bil javno izpostavljen pred letošnjim poletjem v sklopu afere Ultra (Hram holding in Ultra sta bila do letošnje pomladi poslovno povezana prek podjetja En Plus). Večinski lastnik Hrama holdinga je posredno skrit v Singapurju (davčna oaza), to je podjetje Follonica holding PTE Ltd. Drugi največji lastnik Hrama holdinga je podjetje Svema CO, ki ima lastnika skritega v drugi davčni oazi - na Nizozemskem, in sicer v podjetju Jhh Exploitatie Maatschappij B. V. To podjetje je imelo sedež na naslovu Naritaweg 165 v Amsterdamu.