Senatorji ljubljanske univerze so preložili odločanje o predlogu enkratnega koriščenja absolventskega staža

(Foto: Matej Povše)

Julija je upravni odbor Univerze v Ljubljani (UL) namreč potrdil spremembo statuta univerze, po kateri lahko študent izkoristi 12-mesečni absolventski staž po vsaki od treh stopenj bolonjskega študija. Spremembi so botrovala opozorila z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), da je bila prejšnja ureditev, po kateri bi lahko študent koristil absolventski staž po prvi ali po drugi bolonjski stopnji, v neskladju z zakonodajo.

Predsednik statutarne komisije Janez Kranjc je danes pojasnil, da 70. člen zakona o visokem šolstvu ureja absolventski staž ločeno za dodiplomski in za podiplomski študij. Dodiplomskemu študentu namreč poteče status, če diplomira oz. ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Obenem pa piše, da dokonča oz. ne dokonča podiplomski študij v ustreznem s statutom predpisanem roku. "Če bo statut torej predvidel absolventski staž po podiplomskem študiju, potem je ta možnost podana, sicer pa ne," je predlog komisije pojasnil Kranjc.

V razpravi je bilo v ospredju vprašanje kakovosti. Tako je dekan fakultete za družbene vede Anton Grizold opozoril na pomen ohranitve fleksibilnosti glede pisanja diplome po prvi ali po drugi bolonjski stopnji.

Predstavnik študentov Nejc Brezovar je dejal, da gre za zavajanje študentov, ki ne vedo več, po kakšnih pravilih študirajo.

Rektor Stane Pejovnik je osebno izrazil nasprotovanje trem absolventom. Kot je ugotavljal, aktualni zakon o visokem šolstvu ni usklajen z bolonjskim načinom študija, od tod pa izhajajo tudi številni problemi, vključno z absolventskim stažem.

Teja Petrin z ekonomske fakultete pa je poudarila, da trojni absolvent postavlja vprašanje, ali si res želimo kvaliteten študij. Po njeno se bo UL namreč težko uveljavljala v mednarodnem prostoru ob "poplavi popustov" študentom.

Na rektorjev predlog je senat sicer prestavil imenovanje komisij senata univerze za mandatno obdobje 2009-2013. Kot je pojasnil Pejovnik, gre za pomembno točko, zato želi, da se predstavniki posameznih članic senata podrobneje seznanijo z gradivom in posvetujejo znotraj samih fakultet.

Senat je na današnji seji obravnaval tudi poročila preostalih komisij - za dodiplomski študij, za doktorski študij ter habilitacijske komisije.

Na podlagi pomislekov komisije za doktorski študij je senat sprejel sklep, po katerem naj se znotraj organiziranih oblik dela pristojni pogovorijo o izvedbi doktorskega študija. V komisiji so sicer predlagali uvedbo nekakšnih seminarjev za mentorje, kar pa je naletelo na nekatere negativne odzive, češ da bo to pomenilo dodatno birokratizacijo. Poleg tega so senatorji sprejeli sklep o omejitvi maksimalnega števila mentorstev na štiri.

Na predlog habilitacijske komisije so senatorji potrdili sedem kandidatov za redne profesorje, obravnavali pa so tudi pobudo ekonomske fakultete. Predstavnica fakultete Teja Petrin je opozorila na različno interpretacijo habilitacijskih meril na njihovi fakulteti. Monografije oz. njihovi deli se po novem ne štejejo več kot pomembno delo, zaradi tega pa so bili nekateri kandidati za izvolitev v nazive na slabšem.

Senat je sklenil, da naj pristojna komisija habilitacijska merila upošteva tako, da bodo tisti kandidati, ki so v postopku habilitacije, v enakopravnem položaju s tistimi, ki so že bili habilitirani.

Sicer pa bo senat po Pejovnikovih napovedih na eni naslednjih sej opravil širšo razpravo o habilitacijskih merilih vseh članic univerze.